"Poslušam od ene stranke, da je njegova nova partnerica bolestno ljubosumna na prejšnjo ženo, s katero ima tri otroke, ker kot odgovoren oče želi biti v dobrih odnosih z bivšo, ker se zaveda, da le tako lahko ponudita dobro vzgojno oporo otrokom, četudi živijo narazen. Tega sedanja partnerica noče ali ne želi razumeti," piše v eni od svojih kolumen univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar.
Le kaj bi lahko bilo ozadje za takšna čustva? Melita, ki vodi tudi projekt Svetovalnica, pravi:
"Menim, da gre za negotovost in nezaupanje sedanjih družic do bivših zato, ker same ne zaupajo partnerju, da nekega dne ne bo tudi njih izdal, prevaral. Da si ga lastijo, je dejstvo, ki pa ne drži vode, ker človeka ne moreš zapreti v stanovanje in mu ukazati, da neha komunicirati z bivšo ženo, sploh če so vmes tudi otroci. Gre za esencialno zaupanje dveh ljudi, ki sta se odločila, da bosta šla v skupno zvezo in si delila tako lepe in prijetne trenutke kot tudi tiste, ki kdaj bolijo. Sama sem zagovornica tega, da četudi sta bivša partnerja, sta dolžna ostati v kolegialnih in recimo jim prijateljskih odnosih, ko gre za mladoletne otroke. Da komunicirata in se dogovarjata, kako bo potekala njuna vzgoja. Z vzgojnega stališča je izjemno pomembno, da oba starša kljub ločitvi vztrajata pri tako imenovanem 'zavezništvu med staršema', ki onemogoča otrokom iskanje vrzeli v vzgojnih zahtevah in pravilih. S tem se otroku omogoča okvir za zdrav razvoj, četudi je prizadet zaradi ločitve staršev. Otroci so k sreči dokaj trpežna bitja, in če jim oba ločena starša znata povedati njegovi starosti primerno, zakaj so narazen, da so še vedno ljubljeni in varni, pa čeprav živijo nekaj časa pri enem in nekaj časa pri drugemu staršu, bo otrokova rana zaradi razbitja družine manjša in se bo lažje zacelila."
Preberite več na Lisa.si
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
