Legendarni Paulo Coelho v Hipiju o uporniški generaciji, ki je hrepenela po miru!

Paulo Coelho, ki že več desetletij vztraja na lestvicah najbolje prodajanih knjig in s svojimi alegoričnimi zgodbami navdihuje ljudi širom sveta, nas v svojem novem romanu popelje v šestdeseta leta preteklega stoletja.

Njegova tokratna zgodba, ki se bo zagotovo ponovno globoka dotaknila ljudi širom sveta, je posebna tudi zato, ker je poleg vsega še osebno izpovedna.

»Zgodbe, ki jih pripovedujem v nadaljevanju, so plod mojih osebnih izkušenj. Nekatere odlomke sem združil in včasih spremenil njihovo zaporedje, imena oseba ali določenih podrobnosti, toda vse je res. Za pisanje v tretji osebi ednine sem se odločil, da bi dal besedo vsem likom in da bi jih bolje opisal v njihovem življenju,« je bil namreč jasen avtor že v nagovoru h knjigi.

Dolgolasec s kozjo brado

V Hipiju pripoveduje zgodbo o Paulu, mladem, koščenem Brazilcu s kozjo brado in dolgimi, valovitimi lasmi, ki hoče postati pisatelj in se odpravi na potovanje poiskat globlji smisel svojega življenja: najprej na znamenitem Vlaku smrti v Bolivijo, potem v Peru, pozneje pa z avtostopom po Čilu in Argentini.

Paulo pa potuje še dlje, zapusti svojo celino in se odpravi v Evropo, vse do znamenitega trga Dam v Amsterdamu, polnega mladih ljudi, ki nosijo pisana oblačila in prižigajo kadilo, meditirajo in igrajo glasbo, hkrati pa razpravljajo o seksualni osvoboditvi, širjenju zavesti in iskanju notranje resnice.

• »... septembra 1970 so svetu vladale ženske – ali natančneje, svetu so vladale mlajše hipijke. Moški so jim jedli z roke in zelo dobro so vedeli, da ne morajo zapeljevati z modo – glede tega so bile one veliko na boljšem -, zato so se odločili, da bodo enkrat za vselej priznali, da so odvisni od njih, in so prevzeli videz zapuščenosti in jih s tem posredno milo prosili: ’Varuj me, sam sem in ne morem spoznati nikogar, mislim, da me je svet pozabil in da me je ljubezen za vedno zapustila.’ One pa so izbirale svoje moške in pri tem niso niti za hip pomislile na poroko, hotele so samo preživeti prijeten čas z intenzivno in ustvarjalno posteljno telovadbo. In vedno so imele zadnjo besedo, tako pri pomembnih stvareh, kot pri postranskih in nepomembnih. Ko je torej ’nevidna pošta’ razširila novico o spolnem napadu na Mio Farrow in o Lennonovem odzivu nanj, je ves svet takoj spremenil destinacijo. Tako se je pojavila nova hipijevska pot: od Amsterdama (Nizozemska) do Katmanduja (Nepal) z avtobusom, za katerega je vozovnica stala manj kot sto dolarjev in ki je prečkal države, ki so bile gotovo izjemno zanimive: Turčijo, Libanon, Iran, Irak, Afganistan, Pakistan in del Indije (zelo daleč stran od Maharišijevega templja, je treba dodati). Potovanje je treajalo dolge tedne, avtobus pa je prevozil neverjetno veliko kilometrov.«

In tako je Paulo na trgu srečal Karlo, Nizozemko v dvajsetih letih, ki je čakala na idealnega sopotnika za potovanje po legendarni hipijevski poti v Nepal.

Paula prepriča, da se ji pridruži na Magičnem avtobusu, ki potuje čez Evropo in Osrednjo Azijo v Katmandu. Na potovanje se odpravita v družbi zanimivih sopotnikov, ki imajo vsak svojo zgodbo in med potovanjem doživijo osebno preobrazbo ter spremenijo svoje prioritete in vrednote.

Paulo in Karla na skupni poti raziskujeta svoj odnos: ljubezensko zgodbo, ki jima bo spremenila življenje in ju prebudila na vsaki ravni ter bo vodila do odločitev, ki bodo določile pot njunega nadaljnjega življenja.

• »Bolje se je razumela s tujci. Temelji njenega rutinskega življenja, ki je potekalo v znamenju popolne svobode, so se zamajali le enkrat, ko ji je v glavo šinila odlična ideja, da se bo do ušes zaljubila v nekega Francoza, ki je bil deset let starejši od nje. Sama sebe je prepričala, da ji bo uspelo to uničujočo ljubezen preobraziti v vzajemno čustvo, čeprav je dobro vedela, da ta moški hoče od nje samo seks, dejavnost, v kateri se je odlikovala in v kateri se je vedno poskušala še izboljšati. Teden dni pozneje ga je zapustila v Parizu, potem ko je ugotovila, da ji zanesljivo ne bo uspelo odkriti vloge ljubezni v njegovem življenju. To je bilo boleče, kajti vse njene znanke so ji slej ko prej začele omenjati, kako zelo pomembno je, da se poročiš, imaš otroke, kuhaš dobre jedi, imaš družabnika, s katerim lahko gledata televizijo, hodita v gledališče, potujeta po vsem svetu, nekoga, ki mu prinašaš darilca presenečenja ob vrnitvi domov, nekoga, pred katerim lahko skrivaš, da si odkril, da lahko na koncu oznaniš, da so otroci edini razlog, zakaj živeti, se vznemirjati glede tega, kaj bodo jedli, kaj bodo postali, kako uspešni so v šoli, službi, življenju nasploh.«

Paulo Coelho, ki snov za svoje knjige pogosto črpa iz bogatih osebnih življenjskih izkušenj in jih postavlja v njemu dobro znane miljeje, je s Hipijem napisal zgodbo o iskanju samega sebe in jo umestil v barviti čas seksualne revolucije, študentskih nemirov v Franciji in v vsej zahodni družbi porajajoče se spiritualnosti ter fascinacije nad eksotičnim Vzhodom.

Paulo Coelho

Mednarodni književni fenomen

Paulo Coelho se je rodil leta 1947 v Riu de Janeiru. Preden se je posvetil književnosti, je vodil gledališče, bil dramaturg, novinar in skladatelj. Je avtor vélike klasike, Alkimista, najbolj prodajane brazilske knjige vseh časov, ki je bila več kot štiristo tednov na seznamu največjih uspešnic časopisa New York Times.

Pisatelj, ki je mednarodni književni fenomen, je prodal že več kot 225 milijonov knjig, njegova dela pa so prevedena v 81 jezikov. Med številnimi nagradami in odlikovanji, ki jih je prejel na poklicni poti, so tudi nagrada crystal, nagrada Svetovnega gospodarskega foruma in prestižni naslov viteza francoskega reda legije časti. Od leta 2020 je član Brazilske akademije družbenih ved, leta 2007 pa je postal ambasador miru Združenih narodov.

V slovenščino je prevedenih več njegovih del – pri založbi Učila International so do sedaj izšla: Prešuštvo, Rokopis iz Akre, Alkimist, Priročnik bojevnika luči, Magov dnevnik, Ob reki Piedri sem sedela in jokala, Peta gora, Alef in Vohunka, v katerem je opisal življenje Mata Hari.

Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec