Leonard Cohen: Legenda je odšla, pesmi bodo ostale

Leonard Norman je bil rojen 21. septembra daljnega leta 1934 v kanadskem Westmountu (Quebec) judovski družini Cohen. Že v otroških letih je kazal veliko zanimanje za poezijo in tudi glasbo, kar je podedoval po mami, ki je zelo rada pela. Kasneje v najstniških letih se je začel učiti igrati kitaro in ni minilo dolgo, ko je že nastopal po kavarnah v Montrealu in preigraval znane country hite. Le nekaj let kasneje je ustanovil tudi svojo skupino Bucksin Boys, s katerimi so na plesih igrali tradicionalne pesmi. A bolj kot glasba je v mladih letih Cohena privlačila poezija. Znano je, da je še posebej rad imel dela pesnika Federica Garcie Lorce. In prav zaradi svoje ljubezni do poezije se je po zaključeni srednji šolo Westmount High School, kjer je študiral glasbo in poezijo, vpisal na študij angleščine na univerzi McGill, ki ga je končal leta 1955, ko je tudi izdal svojo prvo pesniško zbirko Let Us Compare Mythologies, ki kljub dobrim kritikam ni doživela večjega komercialnega uspeha.

Cohen se je zatem odločil, da se na isti univerzi vpiše še na pravo, kasneje pa je študiral tudi na Šoli za splošne študije na univerzi Columbia v New Yorku. A študija ni zaključil, saj se je odločil, da se raje posveti svoji strasti – pisanju. Zato se je vrnil v Montreal in se lotil dela. Leta 1961 je izdal svojo drugo pesniško zbirko The Spice Box of Earth (1961), ki je prejela dobre kritike in je bila na srečo tudi dobro prodajana. Denar, ki ga je z njo zaslužil, je investiral v nakup hišice na grškem otoku Hydra, kjer je preživel zelo veliko časa, saj je tam preprosto užival, predvsem je imel mir, da je lahko pisal. V sedmih letih, kolikor jih je tam preživel v šestdesetih, je ustvaril kar nekaj del, med drugim pesniško zbirko Flowers for Hitler (1964) ter romana The Favorite Game (1963) in Beautiful Losers (1966). Čeprav dobra, mu omenjena dela niso prinesla tudi dovolj denarja za življenje, zato se je glasbenik leta 1967 vrnil v Ameriko, odločen, da se ponovno bolj posveti prepevanju in pisanju besedil.

Glasba, njegova druga ljubezen

Cohen se je po prihodu iz Grčije odločil, da se nastani v New Yorku ter začne raziskovati tamkajšnjo glasbeno sceno. Čeprav začetki niso bili najlažji, saj je bil glasbenik že v tridesetih, ko se je odločil, da glasbeno kariero zažene na polno, je vseeno vztrajal. Pri preboju v ospredje mu je pomagala tudi glasbena kolegica, pevka Judy Collins, ki je poznala in tudi prepevala njegove pesmi. Sprva ga je povabila, da se ji pridruži na enem od njenih nastopov, nato ga je spodbudila, da se je prijavil na Newport Folk Festival. Tam ga je opazil John Hammond, predstavnik založbe Columbia Records, s katero je Cohen tudi podpisal svojo prvo pogodbo. Že isto leto je sledil tudi izid njegovega prvega album Songs Of Leonard Cohen, na katerem sta tudi njegovi bolj znani pesmi 'Suzanne' in 'So Long, Marianne'. Album večjega uspeha ni doživel, a si je glasbenik z njim vseeno pridobil lepo število oboževalcev, ki jih je bilo nato iz leta v leto več, tako kot tudi njegovih albumov. V svoji kar oseminštirideset let dolgi glasbeni karieri je namreč skupno izdal kar 14 studijskih albumov, med katerimi so bili Songs of Love and Hate (1971), Various Positions (1984), na katerem sta pesmi Hallelujah in Dance me to the end of love, ki spadata med najbolj znane; ter I'm your man (1988), na katerem najdemo hita First we take Manhattan in Everybody knows. Zadnji album You Want it Darker je glasbenik izdal tik pred smrtjo, in sicer 21. oktobra letos. Cohen je za svoje delo prejel tudi kar nekaj nagrad, med drugim leta 2010 grammyja za življenjske dosežke, leta 2011 nagrado princ Asturie za literaturo ter nagrado Glenn Goul za prispevke glasbi in komuniciranju. Vključen je tudi v kanadsko Glasbeno dvorano slavnih (Music Hall of Fame) in tudi v Dvorano slavnih tekstopiscev (Songwriters hall of Fame).

Njegova besedila so prave umetnine

Cohen je bil poznan po svojih odličnih besedilih, ki so bila res prave umetnine. A priznal je, da je za to, da jih je napisal, potreboval zelo veliko časa, včasih tudi po mesec dni in več. Bil je preprosto zasvojen s popolnostjo, no, delno pa, kot je priznal, je bila za to kriva tudi lenoba. A dejstvo je, da je dobre pesmi težko ustvariti, zato je v enem izmed intervjujev tudi povedal, da bi, če bi vedel, od kod dobre pesmi prihajajo, šel zagotovo večkrat tja. Pesmi, ki jih je Cohen napisal, vseeno ni bilo malo in vsaka zase je bila posebna, vse pa bodo za vedno ostale zapisane v zgodovino, mnogim pa zagotovo tudi v spominu.

Marianne ni mogel pozabiti

Glasbenikovo ljubezensko življenje je bilo precej razgibano, saj je imel kar nekaj odmevnih razmerij, med drugim v šestdesetih s pevko Joni Mitchell, v osemdesetih s francosko fotografinjo Dominique Isserman ter v devetdesetih z igralko Rebecco De Mornay, s katero naj bi bila celo zaročena. A le dve ljubezni sta njegovo življenje globoko zaznamovali. Prva med njima je bila Norvežanka Marianne Ihlen, ki jo je glasbenik spoznal, ko je bival na otoku Hydra, in s katero je skupaj preživel čudovitih sedem let. Čeprav se po razhodu nista več veliko videla, je glasbenik nikoli ni pozabil. O njej in za njo je napisal celo pesem 'So Long, Marianne', prav tako se je udeležil njenega pogreba in na njem tudi spregovoril, to se je zgodilo le nekaj mesecev pred njegovo smrtjo. Njegova druga velika ljubezen je bila umetnica Suzanne Elrod, ki jo je Cohen spoznal po vrnitvi v ZDA. Par je bil skupaj devet let, v razmerju pa sta se jima rodila sin Adam in hčerka Lorca. Čeprav sta se leta 1979 razšla, sta vse do zadnjega ostala v dobrih odnosih, Suzanne pa je nekoč izjavila, da je bil Leonard eden najbolj odgovornih ljudi, ki jih pozna, ter vedno na voljo svojima otrokoma.

Njegov konec je bil miren

Cohen je umrl pri dvainosemdesetih letih sedmega novembra letos na svojem domu v Los Angelesu. Čeprav naj bi že dlje časa bolehal za rakom, je bil za njegovo smrt usoden padec, za posledicami katerega je glasbenik nekaj ur kasneje preminil v spanju. Njegova družina je vest o njegovi smrt sporočila šele tri dni kasneje, po njegovem pogrebu, ki se je zgodil v Montrealu, kjer so se od glasbenika poslovili na judovskem obredu ter ga pokopali v družinsko grobnico.

Tina Ambrožič

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču