Leonida skupaj s soprogom dr. Albertom Mrgoletom posameznikom, parom in družinam prek ozaveščanja potreb in čustev pomaga h kakovostnejšim odnosom.
Posebej zanimivi sta Leonidina teza in osebna življenjska drža, da je počutje stvar vsakokratne odločitve.
Sliši se preprosto, vendar ...
Prepričana sem, da je počutje stvar odločitve. Občutek, s katerim živimo, je naša izbira. Konkretno – ko se zjutraj zbudim, se nasmehnem in si rečem: »Danes bo dober dan.« Albert se navadno zbuja čemeren, pogledam ga in hecam, naj se malo nasmeje. Če se ne more, nekaj naredim, da mu privabim nasmeh na obraz. Po naravi sem precej igriva in mi ga zato ni težko spraviti v dobro voljo. Jasno je, da se tudi sama ne počutim vsak dan tako, si pa sleherni dan tako počutje izberem. In čez nekaj časa se tako zares tudi počutim.
Kako je dozorela odločitev, da se boste zavestno odločali za dobro voljo?
Po tem ko sem imela za sabo obdobje samih polomij na različnih področjih, sem se pred nekaj leti odločila, da bom imela lepo življenje. Od svojih prednikov sem podedovala nekatere trpeče vzorce v smislu, da je življenje eno samo trpljenje, slaba volja, veliko bolezni, strahov in nekih zgodovinskih dogodkov, ki so mojim prednikom zares grenili življenje. V nekem trenutku sem ugotovila, da tega zase ne želim, saj bi lahko, če bi morala tako živeti, kar takoj umrla. Zato sem se zavestno začela ukvarjati s tem. Z izbiro svojega počutja. Bi pa rada povedala, da je to proces spreminjanja vzorcev, prepričanj in načina razmišljanja. Ni tako preprosto, kot se sliši.
Kaj pa, kadar stvari ne gredo, kot bi morale?
Ko pride do težav, seveda se te dogajajo tudi meni, si vedno rečem, da bomo to rešili. Da zaradi tega nihče ne bo umrl, še več – da se tega čez tri leta nihče več še spomnil ne bo. Ne želim panike in tudi ne dopuščam, da jo drugi ljudje odlagajo k meni. Postavim mejo in rečem: »Ustavi se, to bomo rešili drugače, jaz tako ne zmorem in se tega ne grem.« Vse to je zavestna izbira in odločitev.
Ljudje se s tem pogosto ne strinjajo, češ da ni mogoče izključiti vpliva zunanjega sveta na nas.
Jaz pa menim, da zunanji svet na nas vpliva ravno toliko, kot mu dopustimo. Nekaterim ljudem je težko, nič ne rečem. Ne dobijo dela, manjka jim priložnosti, toda hkrati nekateri na vsakem koraku prepoznajo priložnost. To je ta bistvena razlika med nami. Enako je v partnerskih odnosih. Če svojega partnerja doživljam kot dolgočasneža, ki ne premore niti za makovo zrno romantike, partner tak tudi je. Odziva se na moje besede in tudi na misli, kajti tako kot mislim, se vedem. Če pa tudi sama zavestno vnašam malo romantike, življenja in igrivosti v odnos, bo ta odnos zagotovo boljši. Vedno imamo izbiro, kaj in kako sporočamo ter kako se počutimo. Tega se da naučiti in resnično se je vredno potruditi!
Besedilo: Slavka Brajović
Fotografije: Klemen Brumec
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču