Preden pridejo hladnejši dnevi, je pomembno izbrati kakovostna drva za kurjavo ter jih tudi pravilno posušiti in skladiščiti.
Bukev, gaber in hrast tradicionalno sodijo med najbolj iskane vrste drv za kurjavo. Vendar obstaja še ena vrsta, ki je lahko zelo dobra izbira za ogrevanje, t.j. robinija oziroma 'akacija' ali neprava akcija.
Ta trd in gost les je znan po tem, da dolgo gori, dobro ohranja žerjavico in lahko ob pravilnem sušenju proizvede veliko količino toplote.
Robinija dolgo ohranja toploto
Zaradi velike gostote robinija ne zgori tako hitro kot nekatere lažje vrste lesa.
Tanjša polena lahko uporabimo za lažje netenje ognja, večje kose pa dodamo, ko se ogenj dovolj razgori. Ti lahko nato dolgo ohranjajo temperaturo in žerjavico.
Pri lesu z okoli 15 odstotki vlage lahko kurilna vrednost robinije znaša približno 2.040 kilovatnih ur na prostorninski meter. Za primerjavo: pri enaki stopnji vlažnosti ima hrast kurilno vrednost okoli 1.890 kilovatnih ur, bukev pa približno 1.850 kilovatnih ur na prostorninski meter.
Vendar sama kurilna vrednost ni edini dejavnik, ki določa, koliko se bo prostor segrel. Veliko vlogo imajo peč ali kotel, način kurjenja, velikost polen in predvsem količina vlage v lesu.
Bukev, gaber in hrast
Dejstvo, da ima robinija dobre lastnosti, ne pomeni, da so bukev, gaber in hrast slabša izbira.
Gaber je znan po dolgem gorenju in dobrem ohranjanju žerjavice. Bukev gori enakomerno in oddaja veliko toplote, zato je že vrsto let ena najbolj priljubljenih izbir. Tudi hrast lahko dolgo ohranja ogenj, vendar pogosto potrebuje več časa, da se dovolj posuši.
Robinija se zaradi svoje odpornosti poleg kurjave uporablja tudi za številne druge namene. Dobro prenaša vlago ter je odporna proti glivam in trohnenju, zato se uporablja za stebre, ograje in druge konstrukcije, ki so izpostavljene vremenskim vplivom.
Najpomembneje je, da je les suh
Ne glede na vrsto lesa, ki ga uporabljate, njegova vlažnost močno vpliva na kakovost ogrevanja.
Sveže posekan les vsebuje veliko vode. Del energije se med zgorevanjem zato porabi za njeno izhlapevanje namesto za ustvarjanje koristne toplote. Vlažna drva se težje vžgejo, proizvajajo več dima in slabše zgorevajo. Poleg tega lahko prispevajo k nastajanju oblog v dimniku.
Za učinkovito zgorevanje se praviloma priporoča les s približno 20 odstotki vlage.
Najzanesljivejši način preverjanja je uporaba merilnika vlage. Na zadostno suhost lesa lahko kažejo tudi manjša teža, sprememba barve in razpoke, ki se pojavijo na koncih polen.
Kako pravilno zložiti drva
Tudi način skladiščenja lahko pomembno vpliva na kakovost drv.
Polen ne bi smeli zlagati neposredno na tla. Veliko boljša rešitev je paleta ali druga dvignjena in suha podlaga, ki preprečuje vpijanje vlage iz tal. Med kosi lesa je treba pustiti dovolj prostora, da lahko med njimi kroži zrak.
Zgornji del zloženih drv je priporočljivo zaščititi pred dežjem in snegom, stranic pa ne smemo popolnoma zapreti. Prosto kroženje zraka pripomore k hitrejšemu in enakomernejšemu sušenju lesa.
Tudi čas sušenja je odvisen od več dejavnikov. Razcepljen les se suši hitreje kot veliki kosi, saj zrak lažje prodre v njegovo notranjost.
Robinija ima še eno veliko prednost
Poleg dobrih lastnosti pri zgorevanju robinijo odlikuje tudi odpornost proti propadanju. Če je pravilno skladiščena, lahko dolgo ostane v dobrem stanju. Prav zato se pogosto uporablja tudi na prostem, kjer je izpostavljena različnim vremenskim razmeram.
Podobno odpornost ima tudi hrast, medtem ko sta bukev in gaber občutljivejša, če sta dalj časa izpostavljena dežju ali vlagi.
Vir: Avaz
