Vztrajanje pri dolgoročnem življenjskem partnerju za vzgojo otrok velja za prevladujoč paritveni vzorec naše vrste, čeprav reproduktivna monogamija ni univerzalna v vseh naših kulturah in subkulturah.
Nova študija evolucijskega antropologa Marka Dybla z Univerze v Cambridgeu uvršča Homo sapiens med deset najbolj monogamnih sesalcev. Pri tem je uporabil status sorojencev - polni ali polovični bratje in sestre - kot približek za primerjavo razširjenosti monogamije med različnimi vrstami.
"Obstaja nekakšna prva liga monogamije, v kateri se ljudje udobno nahajamo, medtem ko se velika večina drugih sesalcev k parjenju približuje precej bolj promiskuitetno," pravi Dyble.
Ljudje smo se dejansko uvrstili na sedmo mesto, saj ima v povprečju 66 odstotkov potomcev ista dva starša.
Dyble je analiziral porazdelitev polnih in polovičnih sorojencev v več kot 100 človeških družbah ter jo primerjal z ustreznimi podatki za 34 drugih vrst sesalcev.
Čeprav je njegova metoda še vedno zgolj približek za reproduktivno monogamijo, Dyble trdi, da gre za bolj neposreden način merjenja vzorcev monogamije med različnimi vrstami in človeškimi družbami kot doslej uporabljene metode.
Podatki za ljudi izvirajo iz starodavne DNK, zbrane na devetih arheoloških najdiščih po Evropi in Aziji (večinoma iz neolitika in bronaste dobe), ter iz družinskih dreves, ki so jih etnografi sestavili za 94 predindustrijskih človeških družb.
Za druge živali je Dyble zbral seznam vrst sesalcev, za katere so bili že na voljo sodobni genetski podatki z dovolj podrobnostmi, da so pokazali na primer reproduktivno neenakost (ko nekateri posamezniki prispevajo več potomcev kot drugi) in sorodstveno sestavo (strukturo sorodnih družinskih skupin).
Najbolj monogamna je jelenja miš
Najbolj monogamno bitje v raziskavi je bil - morda presenetljivo - glodalec: kalifornijska jelenja miš (Peromyscus californicus), pri kateri so bili vsi sorojenci polni sorojenci (100 %).
V povprečju je v človeških družbah, zajetih v študiji - tako predindustrijskih kot prazgodovinskih - 66 odstotkov sorojencev imelo iste starše.
To je primerljivo z deleži pri desetih drugih družbeno monogamnih vrstah sesalcev v študiji, ki svoje mladiče vzgajajo v dolgoročnih partnerskih zvezah, na primer surikatah in evrazijskih bobrih.
"Ugotovitev, da se delež polnih sorojencev pri ljudeh prekriva z razponom, opaženim pri družbeno monogamnih sesalcih, dodatno podpira stališče, da je monogamija prevladujoč paritveni vzorec naše vrste," pravi Dyble.
Prehiteli smo številne svoje najbližje sorodnike med primati: gorski gorili (Gorilla beringei beringei) imajo le 6 odstotkov polnih sorojencev, šimpanzi pa zgolj 4 odstotke - stopnjo nemonogamije, primerljivo s slovitimi promiskuitetnimi delfini. Tudi tri vrste makakov so se znašle pri dnu lestvice.
"Na podlagi paritvenih vzorcev naših najbližjih živečih sorodnikov, kot so šimpanzi in gorile, je človeška monogamija verjetno nastala iz nemonogamnega skupinskega življenja - prehoda, ki je med sesalci zelo nenavaden," pravi Dyble.
Pa ljubice in nezakonski otroci?
Seveda dejstvo, da si s sorojenci delimo iste starše, ne zajame vseh oblik nemonogamije, ki so jih sposobni ljudje in druge živali.
DNK-zapisi ne upoštevajo spolnih odnosov, ki se ne končajo z rojstvom otroka, genealogške študije pa so omejene na podatke, ki so jih ljudje sploh beležili - pogosto brez zapisanih ljubimk ali nezakonskih otrok. Po drugi strani pa so v kulturah, kjer je poligamija sprejeta in institucionalizirana, morda vodili podrobnejše zapise.
"Pri večini sesalcev sta parjenje in razmnoževanje tesno povezana. Pri ljudeh kontracepcija in kulturne prakse to povezavo prekinjajo," pravi Dyble.
"Ljudje imamo širok razpon partnerskih oblik, ki ustvarjajo pogoje za mešanico polnih in polovičnih sorojencev ob močni starševski skrbi - od zaporedne monogamije do stabilne poligamije."
Lestvica monogamije
Kalifornijska jelenja miš – 100 % polnih sorojencev
- Kalifornijska jelenja miš – 100 %
- Afriški divji pes – 85 %
- Damaralandski krtičar – 79,5 %
- Brkati tamarin – 77,6 %
- Etiopski volk – 76,5 %
- Evrazijski bober – 72,9 %
- Ljudje – 66 %
- Lar (beloroki) gibon – 63,5 %
- Surikata – 59,9 %
- Sivi volk – 46,2 %
- Rdeča lisica – 45,2 %
- Črni nosorog – 22,2 %
- Evropski jazbec – 19,6 %
- Afriški lev – 18,5 %
- Dolgorepi makak – 18,1 %
- Potepuška mačka – 16,2 %
- Progasti mungo – 15,9 %
- Skalni valabi – 14,3 %
- Obročastorepi koati – 12,6 %
- Pegasta hijena – 12 %
- Vzhodni veveriček – 9,6 %
- Belolični kapucin – 8,5 %
- Gorska gorila – 6,2 %
- Oljčni pavijan – 4,8 %
- Navadni šimpanz – 4,1 %
- Veliki pliskavka – 4,1 %
- Zelena opica – 4 %
- Savanski pavijan – 3,7 %
- Orka – 3,3 %
- Antarktični kožuhar – 2,9 %
- Črni medved – 2,6 %
- Japonski makak – 2,3 %
- Rezmakak – 1,1 %
- Čopasti makak s Celebesa – 0,8 %
- Ovca soay – 0,6 %
Vir: Science Alert
Preberite si tudi: Skrivnostne gobe čudijo znanstvenike: Ljudje ob zaužitju vidijo 'majhne ljudi'