Znanstveniki odkrili, po katerem letu se najhitreje staramo in trik, kako to zaustaviti

28. 11. 2024
Deli
Znanstveniki odkrili, po katerem letu se najhitreje staramo in trik, kako to zaustaviti (foto: Profimedia)
Profimedia

Tole so odlični nasveti, da bo staranje kar čim počasnejše.

Najnovejša raziskava, objavljena avgusta 2024, prinaša znanstveno razlago, da staranje ni postopen proces, temveč se pogosto dogaja v "valovih". Eden od simptomov je tudi pojav gub, zlasti po 40. letu starosti. Študija profesorja Michaela Snyderja z univerze Stanford je razkrila, da se ljudje najhitreje staramo med 44. in 60. letom starosti, pri čemer so te spremembe najbolj vidne na našem obrazu.

"V življenju obstajajo obdobja, ko se dogajajo drastične spremembe," je povedal genetik Snyder. Analiza 135.000 molekul in mikrobov pri 108 prostovoljcih, starih med 25 in 75 let, je pokazala spremembe v molekulah, povezanih s kardiovaskularnimi boleznimi in metabolizmom. V omenjeni študiji so bile analizirane različne vrste molekul, vključno z RNK, proteini, lipidi ter mikrobiomi črevesja, kože, nosu in ust. Ugotovljeno je bilo, da v dveh življenjskih obdobjih pride do pomembnih sprememb v količini različnih vrst molekul v človeškem telesu.

Preberite še: 

Ta kovanec se prodaja za 35.000 evrov. Ali ga imate doma?

Nova študija avstralske univerze Edith Cowan trdi, da je mogoče entropijo – počasno in neizogibno staranje – upočasniti s pogostimi potovanji. Na potovanjih spoznavamo nove ljudi, doživljamo nove stvari, kar pozitivno vpliva na hitrost in način staranja.

Znani gastroenterolog dr. Will Bulsiewicz je delil nekaj nasvetov, kako »kljubovati staranju«:

Sprehod v naravi in vsaj 30 minut telesne vadbe dnevno zmanjšata stres, izboljšata razpoloženje in ugodno vplivata na prebavo. Prehrana bogata z vlakninami, kot so sadje, zelenjava, stročnice in semena, zagotavlja energijo, dolg občutek sitosti in prispeva k dolgoživosti. Študija iz leta 2022 je pokazala, da imajo ljudje, ki redno uživajo vlaknine, manjše tveganje za bolezni srca, raka in druge pogoste vzroke smrti.

Izogibanje alkoholu: Pogosta uporaba alkoholnih pijač povečuje tveganje za bolezni srca, raka in druge zdravstvene težave. Pomembno je tudi, da čim manj uporabljamo telefone, računalnike in televizorje ter se osredotočamo na neposreden stik z ljudmi. Raziskave kažejo, da osamljenost poveča tveganje za demenco za skoraj 31 %, medtem ko čas pred zasloni lahko negativno vpliva na kakovost spanja, kar povzroča stres in depresijo. Kakovosten spanec podpira imunski sistem, zdravje srca, kože in raven energije. Pomanjkanje spanja pa lahko negativno vpliva na spomin in produktivnost.