Leto 2018 v znamenju Cankarja, ki je zmeraj sodoben

1. 2. 2018 | Vir: Jana
Deli
Leto 2018 v znamenju Cankarja, ki je zmeraj sodoben (foto: Domen Pal)
Domen Pal

Leto 2018 poteka v znamenju Ivana Cankarja, saj je 11. decembra minilo sto let od njegove smrti. Zaznamovanje obletnice Cankarjeve smrti je napovedala zbirka Cankar v stripu.

Ideja za projekt je nastala pred dvema letoma, ob 140. obletnici Cankarjevega rojstva, v zavodu Škrateljc, ki ga vodi Uroš Grilc. Za zbirko, ki jo je mogoče kupiti le v kompletu, so moči združili trije pisateljsko-ilustratorski dvojci. Andrej Rozman - Roza in Damijan Stepančič sta po motivih drame Hlapci ustvarila strip Hlapci – ko angeli omagajo. Žiga X Gombač in Igor Šinkovec sta se ukvarjala s povestjo Hlapec Jernej in njegova pravica ter ustvarila stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica. Boštjan Gorenc - Pižama in Tanja Komadina pa sta na humorističen način predelala zbirko črtic Moje življenje in spisala ter izrisala Moj lajf.

Berimo Cankarja, ker je aktualen

Uroš Grilc pravi, da so se za strip odločili, »ker je strip medij, ki dopušča veliko svobode pri interpretiranju in umeščanju nekega dela v širše kontekste: zgodovinske, kulturne, politične. In ker je strip prav tako subverzivna forma, kot je bilo pred več kot sto leti subverzivno Cankarjevo ustvarjanje. Komunikativnost, aktualnost in povezovanje besede in podobe bodo bralce pritegnili k branju in premisleku o močnih Cankarjevih sporočilih.«

Avtorji stripovskih interpretacij se bodo Ivanu Cankarju poklonili tudi z gledališko-stripovskim performansom Cankar strip, ki spodbuja k odkrivanju njegovega dela in življenja. S projektom poskušajo na sodoben in dinamičen način približati Cankarjevo delo mlajšim bralcem, zlasti gimnazijcem. Prepričani so, da je njegovo delo še danes aktualno in navdihujoče tudi za sedanje generacije, kar potrjujejo tudi besede slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so zapisane na začetku vseh treh stripov: »Beri Cankarja, ker je zmeraj sodoben.«

Urednica Ženja Leiler je v spremni besedi k stripu Moj lajf zapisala, da za Ivana Cankarja velja naslednje: »O njem vsi vse vemo ali vsaj mislimo, da vemo, zares pa ga bere komajda kdo. Sem in tja še zaživi s kako gledališko uprizoritvijo, predvsem pa varno počiva na straneh osnovnošolskih in gimnazijskih beril ter maturitetnih katalogov obveznega branja – a v širši družbeni in kulturni, celo literarni zavesti slovenskega tukaj in zdaj ga skorajda ni.« Toda avtorji stripov poskušajo to spremeniti in nam približati Cankarjeva dela.

Tri stripovske interpretacije Cankarja

Knjižni projekt Cankar v stripu ponuja mogočo refleksijo tega, kako nas lahko Cankar nagovarja tukaj in zdaj. Na začetku vseh treh stripov je predstavitev vlog, ki nastopajo v stripu in predvsem mlajšim bralcem olajšajo razumevanje zgodbe. Cankarjevega izvirnika se je najbolj držal Andrej Rozman - Roza, ki pravi, da mu Cankar dolgo ni bil blizu zaradi pesimizma, zato je v strip poskušal vnesti nekoliko več radosti. Avtorja najobsežnejšega stripa v naboru Hlapci – ko angeli omagajo, risar Damijan Stepančič in pisatelj Andrej Rozman - Roza, sta sodelovala že pri slikorisu Živalska farma leta 2014. Osrednje dogajanje stripa, ki vsebuje veliko monologov, komentirata zabavna angela, ki si želita, da bi Jerman našel radost v življenju. Toda na koncu tudi angela obupata. Eden od njiju razočarano pravi: »Nobene vere v življenje ni več v njem,« drugi pa pojasnjuje: »Vera in življenje sta se pri ljudeh na žalost razšla. Ker bolj verjamejo v tisto, kar so si izmislili, kot v tisto, kar čutijo z vsem svojim bitjem.«

Pižama, ki je s knjigo sLOLvenski klasiki 1 požel navdušenje bralcev, se je lotil predelave zbirke črtic Moje življenje. Strip Moj lajf vključuje tudi popkulturne reference in znane osebnosti, kar bo navdušilo predvsem mlajše bralce. V poglavju Podobe iz sanj: Drugi prvi šolski dan naletimo na junake iz Harryja Potterja, mali Cankar pa se v poglavju Prvič v šolo spremeni v besnega Hulka. Notranje monologe sta pisec Boštjan Gorenc in ilustratorka Tanja Komadina odlično uprizorila z angelom in hudičem. Vlogi v stripu pa sta dodelila tudi sebi, saj se pojavita v črtici Pehar suhih hrušk in posežeta v stripovsko dogajanje ter poskušata rešiti družinski prepir. Ivanu, sestri Lini in njuni mami namreč pojasnita, da se je treba pogovarjati o težavah. Boštjan Gorenc - Pižama jim svetuje: »Začnite se pogovarjati. Niste ostrige. Če boste slabo voljo držali v sebi, se ne bo čudežno spremenila v biser, ki bi ga nekega jutra izločili.« Strip Moj lajf bo na oder Lutkovnega gledališča Maribor jeseni postavil režiser Sebastijan Horvat.Cankar je zmeraj sodoben

Žiga X Gombač in Igor Šinkovec sta po motivih povesti Hlapec Jernej in njegova pravica ustvarila strip Hlapec Jernej in pasja pravica. Dogajanje sta prestavila z Betajnove na Pasjo ravan, Jernej pa je postal pes, ki s starim Sitarjem namesto na kmetiji v slaščičarni prodaja najboljši sladoled. Strip je črno-bel, kar avtor utemeljuje z besedami: »Ko gre za pravico in krivico, so stvari črno-bele.« Zgodbo o hlapcu Jerneju pripoveduje pasja pripovedovalka Neža. Ko stari Sitar umre, mladi dedič nažene Jerneja iz hiše, ki jo je 40 let z izdelavo in prodajo sladoleda pomagal graditi. Prav tako kot v Cankarjevi povesti se Jernej poda na pot iskanja pravice. Humorističnih vložkov tudi v tem stripu ne manjka. Ko pride Jernej v Ljubljano, naletimo na spomenik, ki se imenuje Pesšeren, v kavarni Zvezda pa srečamo Ivana Cankarja v prizoru, ko zavrne skodelico kave. Natakarju reče: »Ne maram zdaj!« on pa mu odvrne: »Ampak ... saj ste malo prej naročili.«

Boštjan Gorenc Pižama, Andrej Rozman - Roza in Žiga X Gombač bodo 7. in 8. februarja 2018 v Cankarjevem domu uprizorili gledališko-stripovski performans, ki predstavlja precej drugačno razumevanje Cankarja, polnega estetske in izrazne raznovrstnosti, doslednega kritika stvarnosti, družbe in kulture, ter Cankarja, ki je s svojo neznačilno duhovitostjo znal pogledati daleč čez okvirje svojega časa.

S performansom, ki vsebuje veliko humorja, poskušajo avtorji stripov odgovoriti na vprašanje, ali Cankarjevo neprekosljivo lirično ubesedovanje, politična stališča ter intimne samoizpovedi živijo v zavesti Slovencev danes kot mit ali jih znamo prepoznavati v vsej njihovi veličini.

Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: Domen Pal, Tanja Komadina, Damijan Stepančič

Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"