Odkrili ŠČIT, s katerim se levkemične celice skrivajo pred imunskim sistemom - in ta NI NEPREMAGLJIV

11. 10. 2025
Odkrili ŠČIT, s katerim se levkemične celice skrivajo pred imunskim sistemom - in ta NI NEPREMAGLJIV (foto: profimedia)
profimedia

Kljub velikim dosežkom na področju imunoterapije — med drugim tudi Nobelovi nagradi za fiziologijo ali medicino leta 2025 za napredek na področju periferne imunske tolerance — ostaja napredek pri zdravljenju levkemije omejen. 

Akutna mieloična levkemija (AML) ostaja trdovratno odporna na imunske terapije, kar kaže na naše pomankljivo razumevanje, kako se levkemične celice izmikajo imunskemu sistemu. Prav zato je toliko bolj razveseljivo, da je raziskovalcem z Univerze v Lundu prav zdaj prav na tem področju uspel veliki preboj.

Odkrili so namreč mehanizme izmikanja levkemičnih celic imunskemu sistemu, hkrati pa pokazali, kako ta mehanizem onemogočiti. 

Skrite za ščitom, ki ni neprebojen

V raziskavi z naslovom 'Nenormalna izraženost SLAMF6 predstavlja potencialno tarčen mehanizem izmikanja imunskemu sistemu pri akutni mieloični levkemiji', objavljeni v reviji Nature Cancer, je ekipa identificirala površinski protein SLAMF6, ki deluje kot imunsko-supresijski ščit na celicah AML.

Z razvojem protiteles, ki blokirajo SLAMF6, so raziskovalci ponovno vzpostavili delovanje T celic tako in vitro kot tudi pri humaniziranih miših, s čimer so ponovno aktivirali imunski sistem in njegovo sposobnost uničevanja levkemičnih celic.

Prihaja premik ure: kmalu bomo prešli na zimski čas

"Želeli smo ugotoviti, ali lahko odkrijemo površinske proteine, značilne za levkemične matične celice, ki bi zato lahko služili kot zanimive tarče za ciljno zdravljenje," je pojasnil Thoas Fioretos, dr. med., doktor znanosti, profesor klinične genetike na Univerzi v Lundu in višji svetovalec v Univerzitetni bolnišnici Skåne.

"Če takšni proteini ne bi bili prisotni na zdravih krvotvornih matičnih celicah, bi bilo morda mogoče napasti rakave celice brez škode za zdrav krvni sistem."

levkemija
profimedia

 

Odkritje proteina SLAMF6

Da bi določili antigene, specifične za AML, so raziskovalci izvedli obsežen pregled 362 površinskih označevalcev v vzorcih, obogatenih z levkemičnimi celicami, in jih primerjali z zdravim kostnim mozgom.

SLAMF6 se je pokazal kot jasna posebnost — prisoten je bil pri približno 60 % primerov AML, vendar odsoten pri normalnih hematopoetskih matičnih in progenitorskih celicah (HPSC). Z enoceličnim RNA-sekvenciranjem so potrdili, da je izraženost SLAMF6 omejena na maligne celice in nekaj imunskih linij.

Avtorji so opozorili, da je prenos ugotovitev z miši na človeka zapleten zaradi razlik v izraženosti SLAMF6 med vrstami.

Zapisali so: "... medtem ko je izraženost pri ljudeh omejena na T celice, B celice, NK celice in eozinofile, je pri miših SLAMF6 izražen tudi na nevtrofilcih in vseh populacijah HPSC. Izločitev SLAMF6 bi zato lahko povzročila različne fenotipe pri ljudeh in miših, kar poudarja pomen nadaljnjih raziskav v človeških in humaniziranih modelih."

Blokada SLAMF6 obnovi imunski napad

Funkcionalne študije z uporabo genske tehnologije CRISPR/Cas9 so pokazale, da odstranitev SLAMF6 iz celičnih linij AML sprosti zavore T celic. Brez tega proteina so se T celice aktivirale in v so-kulturi uničile levkemične celice.

"Ko smo površinski protein blokirali s specifičnim protitelesom, ki smo ga razvili v sodelovanju s platformo SciLifeLab Drug Discovery and Development, so T celice nenadoma lahko zaznale in ubile rakave celice — tako v epruvetah kot pri miših," je pojasnil Carl Sandén, dr. znanosti, soavtor raziskave z Univerze v Lundu.

Človeško protitelo proti SLAMF6, imenovano TNC-1, se 'veže na vmesnik za homodimerizacijo z visoko afiniteto in prekine interakcijo SLAMF6–SLAMF6', so zapisali avtorji.

Potencial za novo imunoterapijo AML

V zaključku so raziskovalci zapisali: "Pokazali smo, da je nenormalna izraženost SLAMF6 pogost in potencialno tarčni mehanizem izmikanja imunskemu sistemu, ki bi lahko odprl pot imunoterapiji pri AML."

Odkritju zdaj sledijo nove raziskave in klinična preizkušanja. 

"Naše odkritje lahko delno pojasni, zakaj so imunoterapije do sedaj imele le omejen učinek pri AML. Gre za pomemben korak naprej, vendar bodo potrebne nadaljnje raziskave in klinična preskušanja, preden bo to lahko postalo relevantno zdravljenje za skupino bolnikov, ki nujno potrebuje nove terapije," je dodal Niklas Landberg, dr. med., doktor znanosti, vodja raziskovalne skupine na Univerzi v Lundu in specialist hematologije v Univerzitetni bolnišnici Skåne.

Vir: Genengnews

Preberite si tudi:

Univerzalno cepivo proti raku: Je to konec kemoterapij, operacij in obsevanj?