V eksperimentu, ki se bere kot psihološki triler, je novinarka Cosmopolitana Vera Papisova skoraj eno leto hodila z moškimi z radikalno konzervativnimi in desničarskimi prepričanji, vse v poskusu, da bi jih bolje razumela.
V svojem članku 'Skoraj leto dni sem ...' ne raziskuje le politično polarizirane scene zmenkov v Ameriki, temveč odpira tudi pomembna vprašanja o identiteti, ženstvenosti in mejah empatije.
Teorije zarote in biblijski patriarhat
Papisova je ustvarila lažni profil pod imenom 'Veronica', v katerem se je predstavila kot ženska, razočarana nad demokrati, 'radovedna glede republikanstva'. Za resničnim zanimanjem za spoznavanje 'druge strani' se je skrivala želja po razumevanju: kako ti moški razmišljajo? Kdo so, kaj si želijo in zakaj?
Med majem in novembrom 2024 je prek aplikacije navezala stike z več kot 60 moškimi, šla na 26 zmenkov in 14 od njih spoznala osebno. Med njimi so bili navdušenci nad MAGA gibanjem, privrženci alt-desnice, anticepilci, ki se imenujejo 'čistokrvni', in celo eden s tetovažo svastike.
Večina jih je izrazila globoko zakoreninjeno sovraštvo do žensk, ki se niso 'podrejale naravnim spolnim vlogam'.
Trump kot avatar
Eden najbolj srhljivih trenutkov je bilo srečanje z moškim, ki ji je leta prej poslal grožnje s smrtjo.
Jared (psevdonim) je bodisi ni prepoznal ali pa se je pretvarjal, da je ne pozna, toda med njunima srečanjema je postalo jasno, da svoje politične identitete ne vidi ločeno od svoje osebne.
"Če bi živeli v drugačnem času, bi na mestnem trgu obešali liberalne prasice," je izjavil na večerji. Ob neki drugi priložnosti pa dejal: "Vsi me sovražijo, ker širim resnico."
Ko ga je vprašala, kdo ga sovraži, je odgovoril: "Oh, ne mene, Donalda Trumpa."
Za Jareda in številne druge moške, ki jih je spoznala, je bilo zavračanje Trumpa dojeto kot osebni napad, saj so se tako zelo poistovetili z njegovo osebnostjo in njegovo zgodbo.
Ženstvenost v 'službi' patriarhata
V teh krogih se je od žensk pričakovalo, da bodo popolnoma podrejene. Vsako izkazovanje neodvisnosti, ambicij ali čustvene globine je bilo dojeto kot grožnja. Ko je na nekem zmenku povedala, da živi tako, da 'romantizira svoje življenje', je bil moški vidno zmeden, skoraj razočaran.
"Feministke so ženske prepričale, naj bodo dominantne. Kje je v tem ljubezen?" je rekel eden od njih.
Idealna partnerica za večino od njih je bila necepljena bela kristjanka, pripravljena opustiti kariero, vzgajati otroke doma in nikoli ne postavljati vprašanj.
View this post on Instagram
"Nisem bila tarča, ker nisem bila ideja"
Čeprav se je Papisova sprva spraševala, ali je mogoče premostiti ideološke razlike z osebnimi stiki, je prišla do bolečega, a realističnega zaključka, da ti moški niso pokazali pravega zanimanja zanjo kot osebo.
"Nihče me ni vprašal, zakaj sem republikansko radovedna, kaj iščem v razmerju, kakšne so moje življenjske vrednote," piše.
Za večino od njih je bila izjema od pravila, dovolj neškodljiva, da ne bi sprožila njihovih obrambnih mehanizmov, a ne dovolj vredna, da bi jo iskreno spoznali. Kljub iskrenim prizadevanjem se ni razvil noben odnos, ne zato, ker Vera ni bila odprta, ampak zato, ker je bila preveč drugačna. In drugačna je bila ne le politično, ampak tudi čustveno, etično in mentalno.
"Čeprav sem poskušala videti ljudi, ki stojijo za politiko, pa mene nihče ni videl. In to je osnovni pogoj za ljubezen."
Tudi ko so se zdeli ranljivi, kot takrat, ko se ji je Jared zaupal o svoji odvisnosti in športnih travmah, se odnos ni mogel poglobiti, ker je bilo vse enostransko. Na koncu je bila ona tista, ki je postavljala vprašanja, kazala radovednost in poslušala, medtem ko so njeni 'partnerji' v njej iskali le odsev lastnih prepričanj.
- Preberite si tudi: Najbolj kosmata najstnica na svetu si je obrila obraz - in zdaj je že 7 mesecev srečna z novim fantom