Ljubljanski UKC: Končno novi prostori za pljučne bolnike

Projekt, vreden 430 tisoč evrov, ne bi ugledal luči sveta, če ne bi bilo donatorjev. Trinajst, tako podjetja kot posamezniki, jih je prispevalo za nove postelje, ambulanto in dve izolirni sobi, ki sta predvsem za bolnike z oslabljenim imunskih sistemom po presaditvi pljuč življenjskega pomena.

»Stene so bile sive, tla umazana,« se starih prostorov v bolnišnici spominja Iztok Stanovnik, ki se je zdravil in se še zdravi na Oddelku za pljučne bolezni in alergije. »V bolnišnici sem preživel veliko dni. Mojo bolezen je težko opisati. Leta 2003 sem igral nogomet pa me je eden od soigralcev zadel v nogo. Naredila se mi je bula, oteklina, nabrala se je kri. Strnjena kri je šla po žilah v pljuča. V prsih sem začutil bolečine, bil pri kardiologu in šele po desetih letih so ugotovili, da imam pljučno embolijo. Nadaljnje preiskave so pokazale, da imam pljučno hipertenzijo, kar pomeni, da imam zmanjšano kapaciteto pljuč, povišan pristik v pljučih, srce pa težje dela.« Iztok je izjemno aktiven, a kljub temu reden obiskovalec bolnišnice, saj je njegova bolezen dosmrtna. Če ne bodo 'pogruntali' kake nove metode zdravljenja, pravi, ga čaka transplantacija pljuč. Nadvse vesel je nove pridobitve, ne le za bolnike, tudi za zdravnike in medicinske sestre. »Osebje je enkratno. Dan in noč ti stojijo ob strani. Delali so v težkih razmerah, zdaj se v novih prostorih čuti njihova dobra energija. Boljše ekipe v bolnišnici ni!«

Edini oddelek za bolnike pred transplantacijo pljuč in po tej

»Pot, po kateri smo prišli do obnovljenega oddelka, ni bila gladka,« je uvodoma dejal prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Po skoraj 20 letih, odkar pod okriljem Interne klinike deluje samostojni Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije, je bila obnova nujna. »To je edini oddelek v naši državi, ki se ukvarja z bolniki pred transplantacijo pljuč in po tej. Vzpostaviti poskušamo nov standard obravnave bolnikov s cistično fibrozo, ki spremlja bolnika od rojstva do smrti.« Pulmologija pa ima kot dejavnost znotraj internistike ključen pomen, saj človeka drži pri življenju. Poleg tega so potrebe po pulmoloških pregledih in zdravljenjih v ljubljanjski regiji bistveno večje, kot jih omogočajo trenutne zmogljivosti, zato bo v prihodnjih letih nujna širitev.

6.000 pregledov na leto

»Delali smo v težkih razmerah. Imeli smo štiri sobe z 12 bolniki. Takrat smo obljubili, da bomo iz majhnega oddelka naredili klinični oddelek,« se začetkov spominja predstojnica Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije Interne klinike prof. dr. Marjeta Terčelj, dr. med., ki je v Slovenijo uvedla številne prebojne metode diagnostike in zdravljenja. »Zavedali smo se odgovornosti, ker smo iz nič nekaj naredili. Začeli smo trije zdravniki in medicinska sestra. Zdaj nas je šest zdravnikov.« Včasih so na leto opravili 500 ambulantnih pregledov, zdaj jih skoraj 6000. Po obnovi oddelka so prostori bivanjsko ter sanitarno in higiensko primernejši ter v skladu s standardi, ki veljajo za najhujše bolnike. Zato so delovni pogoji, kot je še poudarila Terčeljeva, bistveno boljši. V času epidemij je bilo po njenih besedah v sobi po pet bolnikov, čeprav so bile sobe le za tri bolnike. Zdaj je za bolnike, ki čakajo na presaditev pljuč, in za bolnike s cistično fibrozo na voljo nekaj enoposteljnih sob, preostale so triposteljne. Vsaka soba ima svojo kopalnico in stranišče. »Standard je takšen, kot mora biti, da ni prenosa okužbe.«

Velik delež denarja so prispevali donatorji

430 tisoč evrov je v primerjavi z zneskom, ki se vsak dan izgubi v zdravstvu, kaplja v morje. A kljub temu projekta brez donatorjev ne bi izpeljali. V UKC Ljubljana so pokazali seznam podjetij in ljudi, ki so prispevali k obnovi. Vsem se iskreno zahvaljujejo. »Ob obnovi smo si zadali visoke razvojne cilje,« pravi poslovni direktor Interne klinike Zlatko Lazarevič. »Sprva je bilo na voljo 12 postelj, zdaj jih je 24.« Odprtje obnovljenih prostorov je bila napovedana že leta 2015, a se je zapletlo. »Finančne razmere v zdravstvu so take, kot so. Za investicije je vedno premalo denarja. A mi smo vztrajali, da je treba bolnikom zagotoviti primerne prostore. Da ni dovolj le počistiti in prebeliti stare prostore. Bili smo na robu, ali nam bo sploh uspelo. Trajalo je predolgo, a smo jih dočakali,« je zaključil prof. dr. Fras.

Transplatacije pljuč tudi pri nas?

Na oddelku imajo zdaj dobre možnosti tudi za oskrbo bolnikov, ki jih pripravljajo na presaditev pljuč in jih po presaditvi, ki jo opravijo na Dunaju, zdravijo do odpusta domov. Doslej so pljuča presadili 60 slovenskim bolnikom, rezultati presaditev so nad povprečjem mednarodnih registrov. »Dejstvo je, da imamo premalo bolnikov, da bi imeli tako izkušeno ekipo, da bi presaditve opravljali v Ljubljani,« pojasnjuje prim. mag. Matjaž Turel. »Prevladalo je strokovno mnenje, da bolnike tu pripravimo na presaditev, transplantacijo pa potem opravijo v dunajski bolnišnici, kjer na leto presadijo 100 pljuč.« Lani so pljuča presadili 10 slovenskih bolnikom, februarja so se na Dunaju že dogovarjali, da bi v prihodnje transplantirali tudi v Sloveniji. Kdaj, ta hip še ni jasno.

Zmagala je koalicija bolnikov, zdravnikov in medijev

»Veliko smo opozarjali na nujnost obnove oddelka,« pravi predsednica Društva za cistično fibrozo Slovenije Slavka Ugovšek. »Verjamem, da nam je uspelo s skupnimi močmi. Prav tako verjamem, da je standard kakovosti v prenovljenih prostorih zagotovljen.« Bolniki s cistično fibrozo se bodo namreč po novem zdravili v enoposteljnih sobah, kar je zaradi možnosti prenosa okužb izjemnega pomena. »Čudim se, da je osebje v starih prostorih sploh uspelo zagotavljati primerno oskrbo, zato jih občudujemo.« To so zdravniki in medicinske sestre, ki imajo posluh za bolnika, je še poudarila Ugovškova. »Imajo srce. Novi prostori pa nas učijo, da skupaj lahko stvari premikamo na bolje!«

Maja Sodja

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del