Luksemburžani nekoliko samoironično in hkrati nekoliko ponosno o svoji prestolnici pravijo, da je majhna, toda odlična. Prepleta čar idiličnega majhnega mesta in mednarodnost prebivalcev.
Biser v trikotniku med Francijo, Belgijo in Nemčijo povezuje ponosno samostojnost in svetovljanstvo. V prestolnici živi skoraj četrtina vseh prebivalcev države. Najpomembnejši delodajalci so banke, zavarovalnice in holdinške družbe. Poleg denarništva in turizma so postale eden od odločilnih gospodarskih dejavnikov tudi evropske ustanove. Majhno svetovno mesto z manj kot sto tisoč prebivalci je postalo evropska prestolnica že leta 1952. Lega Luksemburga je prav posebna: na visoki skalni uravnavi nad globokima dolinama rek Alzette in Pétrusse, čez kateri vodijo veličastni mostovi in viadukti.
Zgodovina
Mesto Luksemburg je bilo ustanovljeno leta 963 in je imelo zelo ugoden strateški položaj. Tu so se križale številne prometne poti, zato ga je obdajalo mogočno obzidje, ki stoji še danes. Luksemburg je kmalu postal vojvodina, ki je sprva segala v današnjo Belgijo, na Nizozemsko, v Nemčijo in Francijo. Vojvodina Luksemburg je bila vse do pozne renesanse v lasti Habsburžanov. Po Napoleonovih vojnah je vojvodina pripadla Nizozemski, vendar je imela hkrati poseben status v Nemški konfederaciji. Pomen vojvodine se je v 19. stoletju začel hitro zmanjševati zaradi napredka vojaške tehnologije.
Trdnjava
Ostanki v 10. stoletju zgrajene utrdbe so priljubljena izletniška točka. Na Bocku (Rocher du Bock) je bila zibelka mesta, grofije in dinastije Luksemburžanov. Odkar si je ardenski grof Siegfried leta 963 pridobil divje razbrazdani Bock in na njem zgradil Lucilinburhuc, to je Mali grad, sta bili dolina reke Alzette in zlahka ubranljiva skala, na kateri se razvijalo mesto Luksemburg, nekakšna spona. Strateško pomembna utrdba, ki so jo dozidavali iz stoletja v stoletje do orjaških razsežnosti, je bila izmenično v posesti nemškega cesarja, Burgundcev, Avstrijcev, Špancev, Francozov in Nizozemcev.
Staro mesto
Če zdaj prehodite staro mestno jedro od nekdanjega prostora za vojaške parade Place d'Armes do cerkve sv. Michaela na drugem koncu, vas bodo v ozkih ulicah v senci patricijskih hiš bolj obhajali spomini na mirno bidermajersko idilo kot na čase vojskovanj za trdnjavo. Na vsej poti boste srečali le enega vojaka, stražarja pred palačo velikega vojvode. Šele med hojo po ulici Corniche boste zadevali ob ostanke utrdb iz 19. stoletja. Pogled iz doline reke Pétrusse na bastion Beck in Citadelo sv. Duha razkriva razsežnosti starega obzidja in utrdbenih zgradb, ki so obdajali stari del mesta.
Sodobno mesto
Luksemburg je tudi živo mesto. Staromestno osrčje, shajališče starih in mladih, domačinov in obiskovalcev je Place d'Armes – nekdanji vojaški paradni trg. Nekaj korakov naprej, na Kraljevem bulvarju, tiktakajo ure drugače. V tamkajšnje bančne palače se stekajo niti mednarodnega finančnega poslovanja. Luksemburg je eno najpomembnejših svetovnih finančnih središč in se lahko kosa s Zürichom, Frankfurtom in Londonom. Registriranih je več kot 220 finančnih poslovalnic. Za podobo mesta so značilna lesketajoča se steklena pročelja bančnih palač in nebotičnikov na Kirchbergu ali ob Kraljevem bulvarju.
Za lačne in žejne
Luksemburške tradicionalne jedi temeljijo na svinjini in krompirju. Neuradna nacionalna jed je dimljen svinjski vrat, postrežen s kuhanim bobom. Značilna jed je gromperekichelchen, torta iz ocvrtega krompirja, čebule, šalotke in peteršilja. V večini restavracij prevladuje francoska hrana, po letu 1960 je priljubljena tudi italijanska. Na kuhinjo domačih prebivalcev je močno vplivala kuharska knjiga Ketty Thull. Za Luksemburg so značilna bela vina, ki jih pridelujejo v dolini Moselle. Najbolj priljubljene pivovarne so Diekirch, Bofferding, Battin, Simon in Mousel ter slivovi žganji Mirabelle in Quetsch.
Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
