Večkrat si najbrž že slišala, da je vse v glavi, da so meje v glavi in vse omejitve. Od kod so prišle? Kdo jih je dal tja? Vse, kar razmišljaš, je tvoja vsebina.
Vse, v kar verjameš, je tvoja odločitev. Zdaj, ko si odrasla, se lahko sama svobodno odločaš, kako boš živela in v kaj boš verjela? Pa je temu res tako? Ja, je. Vendar dokler se ne zavedaš, kaj sploh razmišljaš, dokler zavestno ne usmerjaš pozornosti na svoje misli, občutke v telesu in na svoje čustvene reakcije, pravzaprav sploh ne veš, katere tvoje misli, prepričanja, vrednote so na avtopilotu, ki vsak dan usmerjajo tvoje življenje.
V otroštvu otrok kot goba črpa vse iz svoje okolice. Ne le besede tistih, ki so mu najbližje. Še bolj kot to so zanj pomembna njihova dejanja, saj s svojim vedenjem modelirajo njegov svet. Zanj je realnost to, kar vidi, doživlja in čuti vsak dan. Nič drugega. In tako kot se bodo odrasli obnašali do otroka, tako bo (zelo, zelo verjetno) sam ravnal do sebe, ko bo odrasel. Ker bo ponotranjil svet, ki mu bo predstavljen, in bo le-ta postal njegova realnost. Pa če je resnična ali ne. Če bo imel občutek varnosti, bo to varnost ponotranjil in se bo počutil varen, tudi če svet okrog njega ne bo varen. In obratno. Če bo živel v okolju, kjer bo zanj nevarno (lahko so to vsakodnevni prepiri med staršema), zanj tudi odrasel svet ne bo varen. Ker bo z njim potoval občutek turbulence in nemira.
Prav tako kot si bo otrok zgradil občutek varnosti, si bi zgradil tudi predstavo o tem, kakšni so drugi in kakšen je on.
Naredil si bo model, po katerem bo živel. Če bo v svojem otroštvu naredil zaključek, da so ljudje dobri in zaupanja vredni, bo nezavedno okrog sebe gradil odnose, ki bodo to potrjevali. Tudi, če bo kdaj srečal in doživel drugačne izkušnje (kar zagotovo bo), se bo iz tega marsikaj naučil, vendar bo šel dalje s pozitivno predstavo o tem, kakšni so ljudje, in bo gradil svoj svet s takšnimi ljudmi. Seveda velja žal tudi obratno. Če mislite, da so ljudje zlobni, neprijazni in nevredni zaupanja (kar seveda tudi znajo biti), boste to potrjevali v svojem življenju. Še posebej strupeni in trdovratni pa zanjo biti miselni tokovi v vaših glavah glede tega, kdo ste vi, koliko ste vredni in kaj v življenju zmorete.
To so tvoji notranji glasovi, vsakodnevni notranji spremljevalci, ki jih je dobro ozavestiti in velikokrat močno prevetriti, ko odrasteš. Kako? Da najprej ozavestiš, kje vse sama sebe omejuješ, potem pa si le-to dovoliš.
Mag. Ana Bešter Bertoncelj je psihoterapevtka in imago terapevtka, mama dveh otrok, ki že več kot 15 let raziskuje odnose in pomaga ljudem na poti osebne rasti ter pri izzivih starševstva in partnerstva. Najdete jo na www.libra.si, na Facebooku, Twitterju in LinkedInu.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču