Maja Nagode: "Vse letne odpadke moje družine bi lahko stlačili v en zabojnik!"

Potrošniki premalokrat razmišljamo o tem, kakšne posledice imajo naše nakupovalne navade na okolje, ljudi, živali. Večina nas gleda samo na ceno in na količino. Štiriintridesetletna Maja Nagode se je ozrla vase in okoli sebe ter začela v svojem domu in širše spreminjati ustaljene vzorce – zase pravi, da je ozaveščena potrošnica, ki daje prednost pravični ceni in kakovosti, sledi ideji o družbi brez odpadkov (v nadaljevanju zerowaste), spodbuja tudi druge. Meni, da moramo za lepši jutri izkoreniniti miselnost 'kupi-zavrzi'.

Zerowaste je življenjski slog, katerega vodilo je: ne kupuj nepremišljeno, zmanjšaj, znova uporabi, recikliraj oziroma ločeno zbiraj, kompostiraj. »Veliko ljudi je prepričanih, da je recikliranje dovolj, številni smo prepričani, da je rešitev v neustvarjanju odpadkov,« pojasni Maja Nagode.

Umetnostna zgodovinarka Maja Nagode, ki je v družinskem podjetju zaposlena v administraciji, je za družbo brez odpadkov prvič slišala pred nekaj leti, ko je njena sestra na medomrežju našla podatek, da v ZDA obstaja trgovina, kjer so na voljo vsa živila v 'razsutem stanju', torej brez embalaže. Pozneje je spoznala tudi zerowaste delovanje na ravni občin, s katerim se ukvarja društvo Ekologi brez meja.

Ker smo želeli biti še nekoliko bolj praktični, nas je kot 'navadne smrtnike' zanimalo, kako Maja Nagode in njena družina živita življenje brez odpadkov, namreč, ta preobrat se za številne zdi precej naporen, zapleten, nepredstavljiv. Maja nam je povedala nekaj konkretnih primerov za vsak dom.

Maja, povejte nam, kako sploh delujete in mislite kot 'zerowasterka'?

Ko enkrat začneš opazovati, kaj vse je v raznih trgovinah na voljo brez embalaže, hitro vidiš, da vnaprej niso pakirani sadje, zelenjava, kruh in pekovski izdelki, izdelki v delikatesi, mleko (mlekomati), vino (vinotoči) ... Veliko pijač je na voljo v povratni embalaži, pivo, sokovi, radenska, tudi jogurti. Vse bolj se oddaljuješ od supermarketov in kupuješ v manjših in ekoloških trgovinah, tržnici ali pri kmetih, saj je tukaj veliko več razumevanja za takšno nakupovanje. Vedno pomislim, kaj bom kuhala naslednji dan, da si lahko pripravim ustrezno embalažo.

Če grem po ribe, vzamem večjo stekleno posodo. Če grem po zelenjavo, vzamem tekstilne vrečke. Če grem po olje ali mleko, vzamem steklenico. Zelo pomembno se mi zdi tudi, da podpremo trg z oblačili iz druge roke in rabljenimi predmeti, ki jih dobimo v centrih ponovne uporabe.

V Evropi in svetu je vse več trgovin, kjer lahko ljudje kupujejo izdelke, ki niso oviti v vso mogočo embalažo. V Sloveniji takšne trgovine (še) ni – kje in kako vi kupujete?

Ja, v Sloveniji za zdaj ni nobene zerowaste trgovine. Če bi bila, bi rešila edino slabo stvar tovrstnega nakupovanja, in to je, da vseh živil ne moremo kupiti brez embalaže na enem mestu. Jaz grem po nakupih najpogosteje na tržnico, v ribarnico, trgovino s testeninami, ekološko trgovino ... Veliko živil se dobi v Ljubljani (kosmiče, začimbe, piškote ...), vendar pa tja ne grem prav pogosto.

Kaj pa pravi o tem delovanju vaša družina, otroci, partner?

Otrokoma je takšno nakupovanje zabavno in sta se tudi sama navadila, da gresta brez težav mimo nakupovalnih polic s piškoti ali bomboni. Če pa imata kdaj kakšno posebno željo, jima z veseljem ustrežem, tudi če je v embalaži, vendar se trudimo, da vedno kupujemo lokalno in/ali ekološko. Tudi moj partner se je na to navadil. A nakupovanje živil vseeno prepušča meni. Ne bo pa se odpovedal denimo peni za britje in vodici/kremi po britju, ki bi ju sicer lahko nadomestil z milom in lovorjevim hidrolatom, vendar mu ne ustrezata.

Ko omenjamo dom, se ni mogoče izogniti tudi kakšnemu nadležnemu prahcu. Kako se recimo pri vas lotite čiščenja?

Za čiščenje doma z naravnimi čistili potrebujemo alkoholni kis, sodo bikarbono, citronsko kislino, eterična olja in marsejsko milo. To je vse, kar potrebujemo. Receptov je na medomrežju veliko. Tudi če nekatere sestavine, kot je alkoholni kis, kupim v embalaži, je učinek na zdravje moje družine in okolja zadosten razlog, da uporabljamo naravna čistila.

Zdaj je čas prehladov. Veliko pripravkov, ki lajšajo bolečine, je v embalažah ...

V lekarno sama zelo redko zavijem. Težav s prehladom se lotimo z eteričnimi olji, ki jih lahko vdihavamo ali si pripravimo kakšno mazilo.

Nekateri 'zerowasterji' pravijo, da lahko svoj letni odpadek spravijo v en kozarec. Kakšnim odpadkom se vi še vedno ne morete izogniti?

Nekatera živila je nemogoče kupiti brez embalaže, druga brez embalaže pri nas niso dostopna. Recimo kava, kakav, čokolada, sladka smetana, začimbe, pasji briketi, alkoholni kis, soda bikarbona ... Težko je kaj speči, ne da bi ustvaril nekaj odpadkov. Vendar je pomembna zavest, da zmanjšujemo porabo, kjer se le da. Ko bomo imeli v bližini zerowaste trgovino, kjer bo mogoče kupiti vse brez embalaže, takrat bomo tudi mi lahko vse svoje letne odpadke stlačili v en sam kozarec. Za zdaj bi bilo dovolj, če nam bi smetarji odpeljali zabojnik z embalažo enkrat na leto. Med nekoristnimi odpadki jih je največ od našega psa, ki jih prinesem domov s sprehodov.

Vaše udejstvovanje pa ni osredotočeno samo na vaš dom, mislite širše ...

Na Facebooku imamo krasne članice in člane, ki tudi sami prispevajo s svojimi predlogi, vprašanji ali kakšno fotografijo svojih zerowaste nakupov, da stran živi. Sama poskušam ozaveščati ljudi na vsakem koraku, pa naj bodo to trgovke v trgovinah in tržnici, v vrtcu ali šolah. Decembru bom začela tudi predavanja z naslovom Dom brez odpadkov.

Kakšni pa so odzivi okolice?

Nisem še srečala človeka, ki ga količina odpadkov ne bi motila. Za zdaj so vsi zelo veseli, ko jim omenim, da z nekaj spremembami naših nakupovalnih navad lahko ne le zmanjšamo količino odpadkov, ampak da tudi jemo bolj zdravo hrano in še privarčujemo. Društvo, ki se bori proti tej težavi, je društvo Ekologi brez meja, omeniti moram tudi druga društva, kot so Umanotera, Flor, Focus, ITR ter občino in komunalno podjetje Vrhnika, ki veliko pozornosti posvečajo tej temi.

V družinskem podjetju menda razvijate tudi točilno napravo za točenje detergentov?

Res je, ta naj bi potrošnikom omogočala, da se bodo z eno embalažo na vnovično točenje bioloških čistil vračali še leta in leta. Ta novi projekt sem začela s sestro; radi bi preusmerili podjetje v podjetje z zerowaste rešitvami. Ideja izhaja iz želje, da si sama natočim biološke detergente, vseh preprosto ne utegnem vedno pripraviti sama. Snaga je sicer v Ljubljani na začetku leta obljubljala zerowaste trgovino, a kot kaže, iz tega ne bo nič.

Iz vaših izkušenj – k čemu vse lahko pripomoremo, če živimo po tej filozofiji?

Doma na ta račun jemo več ekološke, lokalne in sezonske hrane. Zmanjševanje količine odpadkov je torej v naše gospodinjstvo prineslo veliko pozitivnih stvari, saj se z izogibanjem embalaže izognemo tudi procesirani hrani. Ker smo svoje razmišljanje razširili tudi na druge potrošniške navade, kot je kupovanje oblačil, kozmetike, čistil, smo na ta račun tudi prihranili. Zdaj se lahko marsičemu odrečemo, ker vemo, da manj bomo imeli, manj dela bomo imeli s pospravljanjem.

Bi nam priporočili kakšno literaturo, blog, kjer si lahko več preberemo o tej tematiki?

Za začetek priporočam knjigo Bee Johnson (naslov v slovenščini: Dom brez odpadkov, op. a.), ki je pred leti začela gibanje 'brez odpadkov', torej zerowaste, ki se širi po svetu. Vse, ki jih tematika zanima, se lahko pridružijo tudi Facebookovi skupini Dom brez odpadkov. Na spletni strani Ekologov brez meja si lahko preberete kakšen blog.

6 začetnih nasvetov, kako delovati po filozofiji "brez odpadkov"

1. Najprej v svoji okolici opazujte, katera živila so na voljo brez embalaže. Obiščite lokalne tržnice, manjše trgovine ali kmete.

2. Pripravite si tektilne vrečke za kupovanje sadja in zelenjave, kruha, žit, testenin in tako dalje ter različne posodice in steklenice.

3. Vedno, ko greste od doma ali na pot, vzemite s seboj stekleničko s pijačo, lonček za kavo in posodico za malico.

4. Vedno zavrnite vrečke in zavijalni papir v trgovinah, prinesite s seboj.

5. Pišite jedilnike in hranoo kupujte po potrebi. S tem se boste izognili zavržkom hrane.

6. Na nabiralnik nalepite naleško, da ne želite prejemati reklam. Kupite jo na vsaki pošti.

Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ