Maja Orehek (ljubiteljica lesa) je iz kock zgradila posel

Maja Orehek (foto: OA) OA
Vir: Jana
17. 2. 2019

Maja Orehek je ustvarjalka, ki si s pridnim delom, ustrežljivostjo ter inovativnimi idejami in rešitvami za notranji dizajn utira pot med priznane ponudnike lesenih izdelkov.

Zakaj ste za ustvarjanje izbrali ravno les? Je bila v vašem življenju kakšna prelomna točka, ki vas je usmerila k temu materialu?

Nobene prelomne točke ni bilo. Ko danes gledam in razmišljam za nazaj, ugotavljam, da me je ustvarjanje vedno preusmerilo nazaj k lesu. Nekako sem bila vedno povezana z njim in vedno sem se vračala k obdelavi lesa.

Pa ste že od malega radi ustvarjali z lesom?

Bolj kot z lesom so moji začetki povezani z ustvarjanjem iz kartona. Takrat sem izredno uživala v izdelovanju majhnih hišk, s škarjami sem strigla figurice, v hiškah postavljala izdelano pohištvo. Že takrat so me navduševale različne rešitve, ubadala sem se z vprašanji, kako nekaj narediti lepo in funkcionalno. To v bistvu počnem še danes, le da je zdaj to izražanje v poslovnem smislu na konkretnih primerih.

Blagovno znamko Majin atelje ste ustvarili iz ideje o lesenih kockah, kajne?

Tako je, še danes jih imam veliko doma in te kocke me spominjajo na moje začetke. Začelo se je z lesenimi kockami, ki mi jih je izdelal mizar, jaz pa sem jih poslikala. Vsaka naslednja je bila lepša in bolj dodelana, tiste starejše so tako ostajale doma in še danes mi pridejo zelo prav, saj v njih pospravljamo vse mogoče, še najraje pa jih imamo za igrače. Motivi na njih so odlična iztočnica za otroka, saj ga med pospravljanjem lahko usmerjaš, da pospravi igrače v kocko z naslikanim kužkom ali pa v kocko določene barve. Mi se doma s pomočjo teh kock učimo redoljubja.

Poslikave na vaših izdelkih so unikatne, kako pa je z izdelki, ki jih imate v ponudbi – ali stranke lahko prilagajajo dimenzije izdelkov iz vaše ponudbe lastnim potrebam oziroma individualnim prostorskim danostim?

Seveda lahko, to je pravzaprav prednost, ki jo ponujam. Delam namreč z računalniškim programom, v katerem lahko izdelkom določim želene mere. Vsaka rešitev je tako lahko prilagojena prostoru in željam strank. Pa tudi stranke, ko jim rešitev predstavim v računalniškem programu, dobijo predstavo, kako bo neka velikost izdelka videti v prostoru. To seveda ni vrhunski program, ki bi izrisal maketo, gre le za preprosto predstavo glede velikosti ali oblike predmeta, kako bo videti na steni ali v prostoru, da potem ni presenečenj, ko je izdelek enkrat tudi narejen in umeščen v prostor.

Od kod pa sicer jemljete navdih za ustvarjanje – iz vsakdanjega življenja ali si nekaj zamislite in potem preizkusite, ali zadeva deluje v praksi?

Veliko izdelkov naredim po naročilu. Stranke pridejo k meni z izdelanimi idejami – na primer: 'želim imeti pručko z gasilskim avtomobilom'. V takih primerih nimam ravno veliko manevrskega prostora, izdelek naredim tako, kot si želijo. Si pa zelo želim razviti linijo izdelkov za dom, ki bi jo črpala iz sebe. Do zdaj sicer še ni bilo pravega trenutka, ker delam večinoma izdelke po naročilu, a nova linija je v mojih mislih in ideje okrog te moje želje se vse bolj intenzivno vrtijo v mojih mislih.

Pa si te ideje tudi zapisujete?

Ne, ker večino idej in izdelkov nadgrajujem sproti. Ves čas se ubadam s tem, kako izdelke nadgraditi, jih prikazati drugače, da bodo opaznejši ali še bolj uporabni in v veselje končnim uporabnikom. Je pa res, da včasih ideje, ki jih imam, prehiti čas, saj se tudi trendi spreminjajo.

Pa sledite trendom notranjega dizajna?

Zelo malo, predvsem ker so trendi namenjeni le določenim. V mojem primeru je uporabniku bolj pomembno, da je izdelek prilagojen njegovim željam in potrebam. In iz tega izhajam tudi jaz in moj fokus je na personalizaciji izdelkov. Tudi sama dajem prednost uporabnosti pred trenutnim trendom.

Kaj pa, če ljudje pridejo k vam z idejo, ki je v trendu in vam na primer ni pisana na kožo, ste pripravljeni stranko tudi zavrniti?

Stranke k meni pogosto pridejo z izdelanimi idejami in jaz jih vedno poskušam izvesti. Na srečo do zdaj ni bilo takih zahtev, ki bi bile v nasprotju z mojimi vrednotami. Nisem še imela take nenavadne želje, ob kateri bi rekla, tega pa res ne bom naredila. Ljudje, ki me najdejo, imajo podobne ideje kot jaz in do zdaj sem lahko še vsem pomagala in jim izdelala izdelek po željah in merah, ki so ga nato sprejeli z zadovoljstvom in hvaležnostjo.

Sodelujete z Dolores Noskovič Ogrinc in ustanovili sta blagovno znamko DOMAtri ter na trgu ponudili izdelke s podobo naše najvišje gore Triglav. Kakšna zgodba se skriva za izdelki DOMAtri in kakšni so vajini načrti z njo?

Linija izdelkov s podobo naše najvišje gore DOMAtri ni neka nova rešitev, je pa zastavljena drugače. O malih lesenih Triglavih sem razmišljala že dolgo, celo izdelke sem pripravila, vedno pa mi je zmanjkalo časa za promocijo. Ko sem spoznala Dolores, sva se povezali, ideja ji je bila všeč in sklenili sva, da jo razvijeva v sodelovanju. Ime sva izbrali na osnovi najinih imen – DO iz Dolores in MA iz Maja – pa še povezano je z izdelki za dom, dodatek tri pa je bil logičen zaradi Triglava. V nekem trenutku se je vse poklopilo in zgodba se je začela razvijati, saj je Dolores v njej videla potencial, jaz pa sem si želela te izdelke ločiti od Majinega ateljeja.

Zakaj?

Ti izdelki imajo drugačno ciljno publiko, namenjeni so ljudem, ki so kakorkoli povezani z gorami, usmerjeni so bolj promocijsko – torej kot protokolarna ali poslovna darila. Njihova prednost je, da se jih lahko personalizira z logi, QR-kodami, saj se s tem podjetju omogoči promocija, v ozadju pa sta tehtna zgodba in ponos, ki ga predstavlja Triglav, povrhu vsega je izdelek lesen, saj je tudi Slovenija z lesom bogata dežela.

Iz kakšnega lesa pa so izdelki?

Večinoma so izdelki iz orehovega lesa, pri katerem nikoli ne veš, kaj boš dobil. Lahko je bel, črn ali pisan in ta njegova lastnost se odlično poda celotni zgodbi DOMAtri, saj je tudi naša Slovenija raznolika kot orehov les. Poskusila sem delati tudi z lesom hruške, a žal nima tako močnega karakterja kot oreh, ki ljubiteljem narave vedno pripravi kakšno presenečenje.

Kakšno prihodnost pa napovedujete Majinemu ateljeju – kašni so vaši načrti in kakšne so še želje za razvoj?

V svojem poslu ne vem, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Večino stvari delam po naročilu, težko delam načrte za naprej, ker ne vem, kam me bo pripeljalo povpraševanje. To je realnost, ki se je zavedam, in zato poskušam razmišljati poslovno. A na srečo me zanimajo nove stvari, rada nadgrajujem svoje znanje in preizkušam, kaj vse je mogoče narediti drugače, zato vem, da me čaka še veliko zanimivega.

Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: osebni arhiv