V zadnjem času se je pomen 'slovenske kuhne' čisto spremenil. Ta termin se je začel uporabljati med gledalci resničnostnih šovov, ki se s potekom tekmovanja ne strinjajo. Vsako leto takšni komentarji spremljajo tudi Emo in Evrovizijo.
Sama sem že od malega močno vpeta v ti tekmovanji. V meni prebudita nostalgijo in otroško veselje ob poslušanju pesmi, ki se med seboj borijo. Čeprav včasih ne zmaga moj favorit, le skomignem z rameni in si mislim: »Škoda. Meni je bil pa všeč.« Veselim se celotnega šova, čeprav vem, da Slovenija ne bo zmagala. Vendar pa vsi nimajo tako pozitivnega odnosa do zmagovalcev.
Če namreč ne zmaga njihov favorit, se seveda celotna država usmeri proti njim. Temu je pripomogla 'slovenska kuhna'.
Strokovna žirija, ki – čeprav že vrsto let deluje na ocenjevanem področju – seveda nima pojma, kaj je kakovostno in kaj ne. Kako le bi lahko imeli strokovnjaki boljše mnenje od nas, navadnih laikov?
Podobno se dogaja v šovu Zvezde plešejo, kjer medijsko podjetje Pro Plus nikakor ne bi dovolilo, da bi njihova novinarka Nuša Lesar zapustila tekmovanje (zdaj je že izpadla) – pustimo ob strani, da so se očitno s čisto lahkoto odrekli še enemu svojemu novinarju Janezu Useniku. Ljudje si pač neradi priznamo, da naše mnenje ni obče veljavno.
Bizovičar bo tako postal le žirant, ki je tam zaradi komedije in nima pojma, kaj sploh ocenjuje, Škufca pa izjemno nepravičen, ker od neprofesionalnih plesalcev pričakuje preveč. Šovi so na televiziji zaradi zabave in sprostitve. Vseeno pa bodo nekateri v stvareh, ki jim niso všeč, vedno iskali teorije zarote. Vam šovi niso všeč? Potem jim preprosto ne podarjajte denarja s svojimi klici.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del