Maja Pavlin (kolumna) o svoji ruski dogodivščini

Vir: Jana
19. 11. 2017

V tem letu sem res (in tudi še bom) veliko potovala. Ker imam (skoraj) prosto študijsko leto, se namreč trudim zapolniti odvečni čas.

To počnem z delom, obštudijskimi dejavnostmi, pisanjem in raziskovanjem novih ter že poznanih krajev. To je ena izmed mojih ljubezni – potovanja. Čeprav me pred njimi vedno stiska v želodcu, je to postal že neki domač dobrodošel občutek, ki ga ob vrnitvi domov vedno pogrešam. Nazadnje sem obiskala Rusijo – to čudovito in nekoliko odtujeno državo.

Pred odhodom sem bila nekoliko živčna, saj o njej nisem imela najboljšega mnenja. Čeprav se trudim izogniti predsodkom, ti včasih ujamejo tudi mene. Kljub vsemu sem tudi jaz le človek. In res je kultura precej drugačna kot naša. Tudi delovanje medijev se precej razlikuje od našega. Vendar pa so tisti ljudje, s katerimi sem se zapletla v pogovor, naredili name izjemno velik vtis.

Posebno mladi (moji vrstniki) so pokazali odlično kritično razmišljanje, ki ga od njih nisem pričakovala. In čeprav smo se v določenih pogledih še vedno razlikovali, pa sem na koncu ugotovila, da je bila tudi to odlična učna ura o kulturnih razlikah. In ko sem se končno prebila prek halo efekta, ki se me je prijel, še preden sem odšla na pot, in novemu okolju dala priložnost, da se dokaže, se me je prava sreča ob obisku nove države končno prijela. Sedaj, ko sem ponovno doma, jo pogrešam, kar je zagotovilo, da so bili denar, trud, čas ter mnogo neprespanih noči pravilno vloženi. In prav gotovo se bom še kdaj vrnila v to očarljivo deželo.

Priporočamo