Malta je država, kjer se srečajo arabski, italijanski in severnoafriški vpliv

21. 1. 2017 | Vir: Jana
Deli

Z začetkom leta je polletno predsedovanje Svetu Evropske unije prevzela Malta, sicer najmanjša, a v marsičem edinstvena članica evropske družine.

Maltežani in malteščina

S svojo lego sredi Sredozemskega morja je bila Malta v vsej svoji zgodovini privlačna vsakomur, ki se je v nekem trenutku čutil dovolj močnega, da je otok napadel. Zaradi zgodovinskega prepiha se je ustvaril čudovit kolaž, sestavljen iz elementov različnih kultur, ki je opazen že v njihovem jeziku. Malteščina ima arabsko slovnico in zgradbo, vanjo pa so vpletene sicilijanske, italijanske, angleške, španske in francoske izpeljanke. Ko torej prisluškujete pogovoru domačinov in se vam ravno zazdi, da ste ujeli nekaj znanih besed, steče pogovor v povsem nerazumljive vode. Še dobro, da je poleg malteščine uradni jezik tudi angleščina. Maltežani so do tujcev zelo strpni, zadnja leta beležijo veliko število mladih evropskih priseljencev, ki relativno hitro in brez težav najdejo zaposlitev. Čeprav so najbolj gosto poseljena država EU, so pred tremi leti svoja vrata odprli tudi tujcem, ki ne prihajajo iz držav članic, in jim ponudili državljanstvo v zameno za 650.000 evrov. S tem so želeli privabiti zlasti premožnejše tujce, ki bi vlagali tudi v razvoj nove domovine, in pa napolniti državno blagajno s prepotrebnimi prihodki. V dveh letih so prodali že skoraj 700 dragocenih potnih listov, na njih pa čaka še okoli 900 prosilcev.

Znamenitosti

Zaradi angleške dediščine, vožnje po levi strani, se manj turistov odloča za najem avtomobila, zato pa ima Malta dobro razvejan in učinkovit javni promet, ki omogoča obisk vseh njenih znamenitosti. Pod UNESCO-vo zaščito so megalitski tempelj Ggantija, 5.000 let sta podzemni tempelj Hal Saflien Hypogeum in staro mesto jedro glavnega mesta Vallette, kjer je zapuščina malteških vitezov vidna na vsakem koraku. Obiska vredno je mesto Mdina, ki so ga Arabci obdali z obzidjem in še danes upravičeno nosi naziv Tiho mesto. Močan vpliv krščanstva je viden v številnih cerkvah, ki jih je toliko kot dni v letu, v Rabatu pa se je mogoče spustiti v katakombe sv. Pavla. Posebej simpatičen je obisk ribiških vasi na jugu otoka, kjer se v zalivih pozibavajo pisani ribiški čolni.

Plaže

Peščene, kamnite, mestne in zakrite. Vse s kristalno čisto, božajoče mehko in toplo vodo. Za vsak okus in za vsakogar. Nam najbolj zanimive so bile tiste, ki jih obiskujejo domačini. Ne nujno za vikend se tja za ves dan preselijo družine z vsemi babicami in dedki, tetami in strici, majhnimi in velikimi otroki in domačimi ljubljenčki. S seboj prinesejo neizčrpne zaloge hrane in pijače, ležalnike, brisače, senčnike in ostale 'nujne' pripomočke, ves čas klepetajo, dremajo, berejo, rešujejo križanke, odpirajo posode s hrano in pred vsako osvežitvijo v kristalnem morju zaskrbljeno sprašujejo turiste »Je kaj meduz?«.

Praznovanja

Maltežani jih obožujejo. Praktično ni dneva v letu, ko ne bi vsaj ena vas na otoku slavila tega ali onega vaškega svetnika. Že tedne pred praznikom okrasijo glavne ulice z zelenjem in pisanimi trakovi ter izobesijo občinske zastave. Najpozneje teden dni pred velikim dogodkom postavijo na glavni trg oder za lokalne glasbenike in amaterske pevce, pojavijo se prvi prodajalci sladkarij in plastičnega kiča, zvečer zaženejo vrtiljak in vlakec za najmlajše in najpomembnejše – začnejo se topovske salve. Bližje je praznik, pogosteje in ob vse bolj nenavadnih (zgodnjih in/ali poznih) urah begajo turiste. Pričakovanje dodatno stopnjujejo ognjemeti in turistu nikakor ne uspe ugotoviti, ali so ognjemeti, komaj vidni v popoldanski sončni pripeki, sproženi po nesreči, za vajo ali kar tako, iz čistega veselja. Ognjemeti so srčika, nepogrešljivi del vsakega slavja na Malti in nekako logično je, da prav Valletta vsak april gosti večdnevni festival ognjemetov.

Nočno življenje

Sliema je kraj za ljubitelje glasne glasbe, hitre prehrane, alkoholne omame. Nočni klubi ponujajo tudi mesene užitke za vse usmeritve. Za bolj umirjene ponočnjake so v večjih mestih vzdolž obale natreseni številni bari, družine z majhnimi otroki najbolj cenijo večerne sprehode po promenadi, kjer lahko skupaj z domačini, ki vsak večer v isti zasedbi zasedejo isto klopco, opazujejo turiste in komentirajo njihove oprave. Za pobeg od ponorelega sveta pa je idealen otok Gozo in apartmaji na podeželju.

Kulinarika

V malteški kuhinji je čutiti arabski, italijanski in severnoafriški vpliv. Poleg kruha z luknjo v sredini, ki spominja na italijanske ciabatte, oliv, sušenih paradižnikov, kaper in različnih vrst sira je od morskih jedi največja specialiteta pita iz ribe lampuki, ki je na voljo le tri mesece na leto in je tako cenjena, da pravice za lov določijo z žrebom. Na največjih praznovanjih ne sme manjkati zajčje meso, ki so ga domačini povzdignili na praznično jed kot izraz upora proti vitezom, ki so otok okupirali v 16. stoletju in prirejali lovske pregone na divje zajce, zaradi česar jih lokalni prebivalci niso smeli loviti. Izjemno okusni so njihovi prigrizki pastizzi, žepki ali rombi testa, napolnjeni s svežim sirom, mesom ali grahom.

Besedilo: Nives Cvikl

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju