Matej Rogelja: Uspešen vinar v osrčju dežele terana

Matej Rogelja: Uspešen vinar v osrčju dežele terana (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
16. 8. 2016

Predstavitev uspešnih vinarskih družin v reviji Nova (in s tem tudi na portalu Govori.se) nadaljujemo na Krasu. Kraškim vinom v kontekstu primorskih vin velikokrat storimo krivico. A tokrat smo pokukali prav na ta konec Slovenije.

V kraško vasico Tomaj se je že pred stoletji preselilo dekle, ki je z ljubeznijo na noge postavilo nekaj tako lepega, kar danes poznamo pod vinsko blagovno znamko Petelin Rogelja.

Zgodbo smo podoživeli z mladim vinarjem Matejem Rogeljo in se v mislih preselili v daljno leto 1640. "Takrat naj bi se z vipavskega konca v Tomaj preselilo mlado dekle in si tu z domačinom naredilo dom. Iz njune ljubezni je zrasla naša kmetija, ki se je v zadnjih 15 letih iz vsesplošnega kmetovanja osredotočila na pridelavo vina, še posebej terana," je začel pripovedovati in nadaljeval, da zdaj po vinogradu v veliki meri ustvarjata z očetom.

"Z očetom si delo pravično razdeliva, je pa res, da je on večji mojster za delo v kleti, jaz pa za delo z vinom. Ampak se tudi jaz iz dneva v dan več naučim, ker sem vedno zraven, ko kaj dela. Moje delo pa je, da poskrbim za stranke, za ljudi. Osemdeset odstotkov vina in likerja prodamo doma in res se trudimo, da s svojimi strankami zgradimo poseben odnos, ki preraste v prijateljstvo," nam je pojasnil Matej in dodal, da njihovo vino nastaja iz 10.000 trt.

"Lani smo pridelali 17.000 litrov vina. S to količino spadamo med manjše vinogradnike, ki se ne morejo primerjati s kakšnimi briškimi ali vipavskimi, kjer imajo veliko večje površine. Na Krasu ima največji zasebni vinar 35.000 trt, kar pa za briški vinorodni okoliš še vedno ni nič," nam je pojasnil in dodal, da je razlog za slednje predvsem ta, da je na Krasu veliko razdrobljenih parcel.

"Morda pa je v šali, da imamo na Krasu več kamenja kot zemlje, tudi nekaj resnice," je povedal Matej in dodal, da je razdrobljenost sicer tudi prednost. "Mi imamo na račun tega osem tipov terana, ker ima vsak drugačno lego, zemljo, trte niso istega letnika, obenem pa vsak teran hranimo posebej," je povedal. In kot kaže, se vse izplača. Za svoj teran so v preteklosti namreč prejeli številna priznanja; zlato medaljo na radgonskem sejmu 2004, srebrno leta 2005 in leta 2007.

Vse več mladih vinarjev

V teh letih smo priča velikem porastu zanimanja za kulinariko in enologijo in prav slednje je med mladimi najverjetneje zanetilo tudi novo generacijo vinarjev. "Ne bi mogel trditi, da nas je na Krasu veliko mladih vinarjev, ampak tudi malo nas ni. Če pogledam nazaj, sem imel tudi jaz pred desetimi leti popolnoma drugačne načrte o tem, kaj bom delal. Nisem si mislil, da se bom ukvarjal s kmetijstvom. Veliko ljudi na to gleda kot na garaško delo, v resnici pa je zelo lepo," se spominja Matej in dodaja, da sam izredno ceni delo, ki so ga pred leti začeli že njegovi predniki.

Sicer pa Matej ni edini, ki dober glas o teranu iz Tomaja prenaša širom Slovenije. V resnici je vsa družina močno vpeta v vinsko kulturo, saj je Matejeva sestra Maruša kraljica terana iz leta 2011 in vsekakor dobra poznavalka te značilne rdeče kapljice, prav njen naziv pa je med njenim aktivnim delovanjem na vinarskem področju dobro prispeval k promociji njihove blagovne znamke.,

Klet iz stare hiše

Družina Petelin Rogelja ceni tradicijo. Pravzaprav tako zelo, da so kamenje iz prvotne kamnite hiše, zgrajene približno leta 1800, uporabili za gradnjo prostorne kleti, v kateri zdaj iz leta v leto zori njihov teran. Tradicija pa je pomemben steber njihove družinske dinamike tudi sicer, saj sta medsebojno sodelovanje generacij in dobra organizacija dela vrlini, po katerih je ta domačija v samem središču Tomaja poznana v številnih vasicah širom Krasa.

Tekst: Kaja Milanič
Foto: Primož Predalič, osebni arhiv