Matevž Lenarčič v zrak po podatke o podnebju

Matevža Lenarčiča ni treba na dolgo predstavljati ‒ je prvi človek, ki je obkrožil svet v ultralahkem letalu – prvič leta 2004, nato je leta 2012 polet ponovil po daljši, skupaj kar 91 tisoč kilometrov dolgi poti. Tedaj je bil po izboru žirije Flightglobal Achievement Awards razglašen za najboljšega pilota leta na svetu. Lani je planet v lahkem, komaj 300 kilogramov težkem letalu, obkrožil še tretjič.

»Vedno me je zanimalo, kako se počuti človek daleč od vsega, z malo možnostmi, če gre kaj narobe. Izkazalo se je, da so strahovi bistveno manjši od pričakovanih,« je povedal po vrnitvi.

Empatija namesto tekmovalnosti

Poleg tega je Lenarčič, nekoč odličen alpinist, ki je osvojil vrh himalajskega osemtisočaka Broad Peak in preplezal več zahtevnih smeri v vremensko muhasti Patagoniji, opravil še več dolgih poletov. Med njimi so nastajale vrhunske fotografije, ki pričajo tudi o njegovi okoljevarstveni naravnanosti.

Lenarčič je že desetletja vegetarijanec, saj je prepričan, da je tak način prehrane edini, ki ne preobremenjuje okolja in omogoča človeku dolgoročno preživetje. Med svojimi dolgimi poleti si je ustvaril mnenje, ki je drugačno od prevladujočega ‒ da naš planet ni prenaseljen. Pravi, da je svet, če se dvigneš v zrak in spremeniš perspektivo, videti drugačen. »Nenaseljena ni samo velika večina Indije, ampak tudi Afrike in drugih celin. Ne verjamem, da nas je za razpoložljive naravne vire že danes na svetu preveč in da bo samo še slabše.«

Prepričan je, da gre za ustvarjanje prepričanja o prenaseljenosti. Lenarčič meni, da je na svetu dovolj za vse, perspektivo človeštva pa vidi v prenehanju poveličevanja tekme in zmagovalca. »To je treba nadomestiti z vzgojo empatije posameznika do svojega okolja, žive in nežive narave. Potem se bo tudi bogastvo enakomerneje porazdelilo po svetu.«

Težave s sajami

Med poletom okoli sveta pred petimi leti je opravil tudi pionirske meritve t. i. črnega ogljika v ozračju. »Opravil sem terenske meritve, opremo, analizo in interpretacijo pa so v sodelovanju z Institutom Jožefa Stefana zagotovili v podjetju Aerosol, ki je na tem področju vodilno na svetu. Vodilna znanstvenika in raziskovalca črnega ogljika sta doc. dr. Griša Močnik in dr. Luka Drinovec.«

In kaj sploh je črni ogljik? »To so v bistvu saje, ki jih lahko vidimo kot črn oblak iz dimnika ali za avtomobilsko izpušno cevjo.« Pojasni, da saje močno absorbirajo svetlobo in imajo zato toplogredni učinek, kar sopovzroča podnebne spremembe. Saje nastajajo pri nepopolnem izgorevanju vseh snovi, ki vsebujejo ogljik, torej tudi vseh ogljičnih goriv. Glavni povzročitelji v Evropi so dizelska vozila in ogrevanje z lesom.

Drugje po svetu nastajajo saje tudi z zažiganjem plina na črpališčih nafte in v rafinerijah ter ob zažiganju biomase, npr. ob požiganju žitnih polj po žetvi. Saje se večinoma zadržujejo tik nad tlemi, tam, kjer je njihova koncentracija zelo visoka, pa se pogosto dvignejo tudi nad t. i. mešalno plast ozračja, na okoli tri kilometre. Lenarčičeve meritve so to potrdile. »Te meritve so pomembne, saj so saje produkt nepolnega izgorevanja goriv, ki vsebujejo ogljik, in njihove količine se ne dajo preprosto izračunati iz podatkov, ki jih recimo navede proizvajalec dizelskega motorja,« razloži. »Izmeriti jih je treba v ozračju, kamor se dvignejo. Rezultati meritev so bili marsikje presenetljivi. Recimo v Indiji. Glavni onesnaževalec so saje, ki nastajajo pri kurjenju biomase – torej štedilniki, peči in odprta kurišča.«

Kot pravi, je to v bistvu dobra novica. »Saje so drugi najmočnejši povzročitelj učinka tople grede, a so, drugače kot ogljikov dioksid, ki se razgrajuje desetletja dolgo, hitro odstranljive iz ozračja.«

Alpskim ledenikom škodi tudi saharski pesek

Na tokratnem Lenarčičevem poletu bo v središču merjenja poleg saj še ena snov. »Vetrovi prinašajo nad Sredozemlje in območje Alp poleg črnega ogljika tudi saharski pesek, ta pa se odlaga tudi na ledenike. Beli ledeniki tako postanejo temnejši, zaradi česar absorbirajo več svetlobe in se zaradi nje še bolj topijo. Ledeniki pa so, kot vemo, pomemben vir pitne vode in tudi energije, saj se iz njih napajajo mnoge alpske reke, ki poganjajo hidroelektrarne.«

Meritve bo izvajal med poletom, ki bo na različnih višinah. Prečesal bo Sredozemlje in srednjo Evropo – skupaj dobrih 20 tisoč kilometrov dolgo pot. Kaj bodo pokazale opravljene meritve, je težko z gotovostjo vnaprej reči. Najverjetneje pa nič posebej spodbudnega. »Po nekaterih najbolj pesimističnih znanstvenih predvidevanjih bodo alpski ledeniki, ki se topijo izjemno hitro, v celoti izginili že v naslednjega pol stoletja.« Upamo samo, da so te napovedi preveč črnoglede. Pa tudi, da bodo meritve, ki jih bo opravil Lenarčič med svojim poletom, znanstvenikom ponudile podatke, s pomočjo katerih se bo s prihajajočimi izzivi človeštvu lažje spopasti. 

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografije: Petra Draškovič Pelc

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču