Iz intervjuja za Playboy, ki sta ga s pokojnim Matjažem Gantarjem leta 2004 opravila novinarja Tadeja Golob in Esad Babačić, smo za vas izpostavili 5 najbolj zanimivih dejstev, ki je morda do zdaj še niste vedeli.
Rojeni Ljubljančan je zagotovo sodil med najbogatejše Slovence. On bi temu dejal "premožnejše", saj je za tovrstno označevanje upošteval takratne kriterije Evropske unije, po katerih deset milijonov evrov, ne zadostuje.
Mnoge nekdanje pankerje je odneslo v ezoteriko, a Matjaž Gantar ni bil eden izmed njih. V pogovoru za Playboy je tako dejal: " Kaj naj rečem? Jaz bi temu rekel prakticizem. Vedno sem bil bolj praktične vrste. Ne gre za to, da bi me zanimala samo materialna sfera, da bi ji posvečal vse, ne filozofiram pa kaj dosti o tem, ali je to akvarij (pokaže na akvarij v pisarni, op. p.) ali kaj drugega. To je pač akvarij, jaz to doživ-ljam kot akvarij.
Ko je še igral v bendu, glasbe nikoli ni igral zaradi žensk. "Ne. Če bi jo, potem bi igral komercialo. Pred Lublanskimi psi sem imel en tak krajši izlet v komercialo in se mi je zdela boring (dolgočasna, op. p.). Muzika mi je bila in mi je še vedno način življenja, zabave. Ves večer špilat, to je naporno. Iti na špil, na fajn koncert je v redu, najbolj všeč pa so mi bile "kitariade", pet ali več bendov, žur do jutra. Zato ker je tebi osebno večer kulminiral s tvojim nastopom. Prej si bil malo nervozen, potem pa si se prav fino zabaval ... Nehal sem igrati komercialo, ker mi je bilo dolgcajt, pri rokenrolu pa je bilo fajn to, da so bili špili dolgi do ene ure pred njimi pa po njih je bil pa žur. Ženske se je dalo laže uloviti na komercialo, ker je bila interakcija med bendom in publiko pač daljša.
V življenju nikoli ni bil brez denarja. "Nikoli v življenju. Za cigarete sem imel vedno."
Pri šestih letih je nemških turistom v centru Ljubljane prodajal vodo. "Šest let sem bil star, ko sem stal ob Karlovški ulici v Ljubljani, po kateri so se nemški turisti vozili na morje. Ne spomnim se, zakaj mi je to sedlo v glavo, da sem šel v klet, poiskal neke flaše in postavil štant."
Vojsko je odslužil v Nišu in sicer kot novinar vojaškega časopisa. "Zelo sem si prizadeval, da bi postal novinar, ker sem bil v osnovi rekrutiran med niške diverzante, pri katerih sem preživel kake štiri dni. In ko so oni izvajali svoje rambo vaje, sem si rekel: "Ubi bože, grozno!" Ampak sem imel srečo, da so me poslali v odkomando v drugo kasarno, kjer naj bi se učil za vezista, in se tudi sem, a bi moral po vrnitvi znova skozi obuko z novo generacijo. Tistega pol leta, ko sem bil tam, sem se v glavnem trudil za to, da se ne bi vrnil. Potem sem pošiljal razne članke v Vojničke novine."
Celoten intervju z Matjažem Gantarjem si lahko preberete na Playboy.si
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču