Medicinski maser, ki uspešno razvija lastne tehnike, s katerimi pomaga odpravljati težave gibljivosti in druge bolečine, ki so posledica sodobnega življenjskega sloga. Z nami je spregovoril tudi o disleksiji.
Ko se z Mihom dogovarjava za srečanje, me raje pokliče, kot pa odgovori s SMS. Češ da se hitro zatipka, pojasni smeje. Pa ne iz površnosti. Dislektik je. Umirjeno, a hkrati odločno, sočutno, a strastno pripoveduje svojo osebno izkušnjo. Dislektikom in njihovim staršem. Vsem nam. O svojem življenjskem poslanstvu. Kako ga je iskal, našel in ga živi.
Kaj vas je naučila disleksija?
Disleksija mi je povzročala motnje v koncentraciji. Sam sicer nisem bil nemiren, samo počasneje sem sledil, ker sem počasneje bral in pisal. Šola mi je bila v breme in imel sem slabe ocene. Starši so zaradi mene izgubljali živce. Z občudovanjem sem opazoval znance, ki so končali fakulteto. Zdelo se mi je, da je zame kaj takega nedosegljivo. Ta motnja mi je zapirala vrata pri sicer neomejenih možnostih javnega izobraževanja, kot ga poznamo pri nas. Naučila pa me je, da je šolski uspeh pravzaprav nepomemben. Če bi bil namreč tako zelo pomemben, potem jaz ne bi zmogel doseči ničesar! Včasih rečem staršem otrok s to ali podobno motnjo: se mi kaj vidi, da sem imel slabše ocene? V srednji šoli za elektroenergetiko sem se na primer naučil, da mojster ni tisti, ki naredi napako, ampak tisti, ki jo odkrije in reši. In zdaj kot medicinski maser ves čas delam prav to!
A pot do tja ni bila prav kratka niti ravna.
Ob koncu osnovne šole žal ni bilo možno, da bi se vpisal na Srednjo zdravstveno šolo s programom maser, ker je bila samo v Celju in ne v Ljubljani. S prijatelji smo po treningih rokoborbe včasih govorili o tem, kako bi izpopolnili delovanje svojega telesa. Kot najstnik sem dobil knjigo ABC masaže. Že takrat me je navdušilo, kaj vse je mogoče narediti z rokami. Po srednji šoli sem štiri leta delal v Mercatorju v mesnici. Anatomija vseh sesalcev je izjemno podobna, tako da razumem, kaj se s prijemom lahko poškoduje in kaj ne, kako močna ali fina so nekatera tkiva itd. Pred leti, ko je bila moja zaposlitev ogrožena, sem čutil, da je čas, da se premaknem naprej v smeri svojega cilja. Ko sem v nekem trenutku ostal brez službe, sem se odločil in usmeril vse sile v svoj cilj. Opravil sem nacionalno poklicno kvalifikacijo in se samozaposlil. Od takrat vse bolj vem, da je pomoč ljudem z masažo moje poslanstvo.
Kje ste izvedeli za medicinsko masažo?
Začel sem s klasično masažo, vendar sem ugotovil, da se z njo ne da reševati težav, kot bi si jih jaz želel reševati. Iskal sem dodatno izobraževanje, najprej na Švedskem, kjer imajo izoblikovan poklicni profil medicinskega maserja, vendar tam zame ni bilo dostopnih možnosti šolanja. Iskal sem po spletu naprej ... To kvalifikacijo imajo tudi v Avstriji, Nemčiji in v Švici. Odločil sem se za višjo šolo v Švici. To je bil kar velik finančni pa tudi časovni vložek. Več let sem se ob delu vozil vsak konec tedna v Švico in nazaj ter sproti opravljal prakso. V četrtek na vlak, celo noč vožnja, zjutraj z vlaka direktno v šolo, v soboto zvečer nazaj.
Kako ste se spoprijemali s študijem glede na svoje težave z učenjem in koncentracijo?
Nemščino sem imel v ušesih iz osnovne šole, nekaj časa pred začetkom šolanja v Švici pa sem na glas prebiral strokovno literaturo v nemščini. Tekoče sem spregovoril čez čas, pomagal mi je sošolec iz Nemčije, s katerim sva se po naključju prvi dan srečala na železniški postaji. Na Višji šoli za fizikalno terapijo Chur-Davos so prepoznali moj talent. Kot tujcu so se mi malo prilagodili, predvsem pa sem bil deležen veliko spodbude. Med izobraževanjem namreč nikoli ni nihče iskal pri meni ali pri drugih pomanjkljivosti in neznanja, kvečjemu nasprotno! A daleč od tega, da bi bila šola nezahtevna in bi jo kar vsi končali. Gre za to, da je bil cilj razumevanje znanja in sposobnost, da ga kar najbolje uporabiš v praksi, ne pa pomnjenje podatkov.
Kakšna je razlika med medicinsko in drugimi masažami?
Namen medicinske masaže je delo v zdravstveni dejavnosti, torej zdravljenje diagnosticiranih zdravstvenih težav. Medicinski maser ima medicinsko znanje, ki ga klasični maser nima. V tujini je medicinska masaža tudi del zdravstvenega sistema, saj lahko olajša ali odpravi marsikatero težavo gibalnega aparata.
Kako bi opredelili težave, zaradi katerih ljudje prihajajo k vam?
Večina mojih strank pride zaradi najrazličnejših bolečin in težav. Večina jih upa, da bodo težave izzvenele same od sebe. K meni pridejo šele, ko je že precej hudo. Škoda pa je vsake neprespane noči in vsakega dneva, ko nas ovirajo bolečine. Vsaka težava ima sicer svojo specifiko, so pa nekatere od njih zelo pogoste. Zelo dobre izkušnje imam na primer z odpravo glavobola, išiasa in bolečin v ledvenem delu hrbta. Glavoboli so pogosto psihosomatskega izvora in se rešujejo s sproščanjem napetosti tkiv. Pogosto so vzrok za težave tudi stare poškodbe. Včasih se stranka šele pozneje spomni, da je doživela npr. udarec z žogo v glavo pred več kot desetimi leti. To pa je lahko skriti vzrok dolgoletnih glavobolov!
In uspehi so ...?
Vedno se potrudim poiskati vzrok – če težavi ne najdemo vzroka, bo ostala z nami. Vendar grem še naprej: stranko si želim tudi naučiti, kako živeti naprej tako, da se te ali podobne težave več ne ponovijo. Pri terapiji uporabljam zgolj lastne tehnike. Ugotovil sem, da z njimi dosežem največji učinek. Največjo spremembo doživijo tisti, ki so že dolgo neuspešno iskali in preizkušali različne rešitve in končno spet občutijo življenje brez bolečin. Seveda ni čarobne paličice; pri nekaterih lahko težavo samo olajšam, pri rakavih ali nevroloških obolenjih na primer ne morem pomagati. Po 11 letih tega dela pa lahko dobro vnaprej ocenim, kakšen bo uspeh. Išias, na primer, lahko odpravim v eni sami terapiji, včasih v manj kot pol ure.
Če odkrijemo vzroke težav in lahko vsaj nekatere uspešno odpravljamo, se jim lahko gotovo tudi izognemo. Kakšno preventivo svetujete ljudem?
Največja preventiva je zavedanje svoje situacije, napetosti v telesu ter svojih odzivov. Ko spremenimo vzorce, preprečimo, da bi se težave ponavljale ali poglabljale. Največji pomen pripisujem samozavedanju, za kar pa si je najbrž res treba vzeti čas. Če trdimo, da ga nimamo, negiramo lastno zdravje in počutje. In to namerno. Redko katere težave so nepopravljive, vendar ponavljam – ko se pojavi bolečina, ne čakajmo!
Kaj pa stres, kako ga doživljate?
Kot mladostniku mi je dedek pravil, da so njegovi vrstniki zgodaj pomrli, ker so se morali tako mučiti za preživetje. Jaz si poskušam razporejati delo in dobro je, da si čas za počitek lahko vzamem tudi sredi tedna. Sicer menim, da so trud in napori do nekako 40. leta potrebni, saj se moramo izobraziti, se uveljaviti v poklicu, si ustvariti družino ... A nato večina zamudi trenutek, ko je treba zmanjšati tempo! Rad bi pomagal čim več ljudem to ozavestiti. Si lahko predstavljate, da zapustite delovno mesto spočiti, in ne utrujeni? Osnovni mehanizmi odzivanja na stres, ki nam na dolgi rok uničuje zdravje, so preprosti in se jih naučimo na delavnicah, ki jih vodim.
Občutite kdaj razkorak med naučenim znanjem ter svojimi izkušnjami in spoznanji?
Ne gre za razkorak; vse, kar sem se učil, sem sproti preverjal v praksi, primerjal, analiziral probleme, iskal rešitve. Nadgradnjo sem razvijal predvsem iz izkušenj. Vedno je bilo moje vodilo, da se da narediti še več. Tako sem razvil dve lastni masažni tehniki. Ena je PMTOS – pulzirajoča manualna terapija po Ogrinu in Stutzu, druga še ni poimenovana. Vsaka je namenjena neki skupini težav, se pa tehniki sicer ne izključujeta, ampak dopolnjujeta. Za obe bova s švicarskim kolegom začela to jesen usposabljati terapevte v Švici.
Besedilo: Marjana Lavrič
Fotografije: arhiv Medicinska masaža Ogrin
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču