Melinda Gates: Vsi imamo iste sanje

Melinda Gates, žena tehnološkega vizionarja Billa Gatesa, je sredi osemdesetih let 20. stoletja obiskovala znamenito ameriško univerzo Duke. Posvetila se je študiju računalniških znanosti, in kot je ugotovila leta 1986, ko je z odliko diplomirala, je bilo to obdobje, ko je kar 34 odstotkov vseh študentk na univerzi Duke za glavni predmet izbralo računalništvo.

»Takrat seveda še nismo mogli vedeti, da je to bil višek zanimanja mladih žensk za računalniške znanosti,« je Gatesova, mati hčera Jennifer Katharine in Phoebe Adele ter sina Roryja Johna, povedala v govoru študentom univerze Duke v Severni Karolini, na kateri je leta 1989 končala tudi magistrski študij. »Iz študijskih klopi sem se preselila direktno v Microsoftove pisarne in tam delala devet let. Proti koncu sem bila odgovorna za velik del produktov za končne stranke.«

Microsoft je Melindi Gates dal vse, kariero in moža

Melinda je Billa Gatesa, takrat najprodornejšega tehnološkega podjetnika v Združenih državah Amerike, spoznala v podjetju. Microsoft je bil njegov otrok in njen drugi dom. Leta 1994 sta se poročila na Havajih, in ker sta oba prihajala iz razmeroma številnih in srečnih družin, sta se odločila, da se Melinda po rojstvu prve hčerke Jennifer Katharine posveti vzgoji otrok in vzdrževanju stabilnosti družinskega življenja. Nemogoče je bilo namreč pričakovati, da bi se Bill ustavil sredi silovitega vzpona računalniške industrije.

»Vedela sem, da se bom kdaj pozneje vrnila v poslovne vode, a nisem imela jasne predstave o tem, kaj naj bi to bilo,« je povedala Melinda, katere oče je letalski inženir in mati gospodinja. »Potem sva z Billom pred 15 leti ustanovila fundacijo Billa & Melinde Gates in vrnila sem se na delo, čeprav v funkciji, v kateri se prej nikoli nisem videla. Moja prva pot v imenu fundacije je bila v Indijo in mislim, da sem bila letos (2016) zdaj tam že osmič.«

Neplačana gospodinjska opravila

Gatesova je kot pozorna opazovalka življenjskih navad običajnih ljudi v Indiji ugotovila, da ženske na dan za gospodinjska opravila porabijo nekajkrat več časa kot moški. In da se to razmerje spreminja od kulture do kulture, razlike pa so velikanske. Na primer, v Indiji ženska za domača opravila porabi skoraj šest ur in moški komaj eno, na Norveškem razlike skoraj ni. To ji je dalo misliti.

»Takoj mi je bilo jasno, da gre – z redkimi izjemami, kot je na primer Norveška – za globalni problem. Zato bi zares rada videla, da bi se neplačano delo doma obravnavalo kot postavka bruto domačega proizvoda povsod po svetu. Svetovno gospodarstvo je zgrajeno na hrbtenicah žensk, ki doma skrbijo za dom in za to delo niso plačane. Morda še večja težava se mi zdi oskrbovalna logistika, ki na primer v Afriki ženskam požre ogromno časa, ko morajo hoditi po drva in zajemati vodo, namesto da bi vse to bilo urejeno v domači vasi. V Združenih državah Amerike vidim drugo težavo, v skoraj vsakem televizijskem oglasu gospodinjska dela opravlja ženska. Zakaj? Tako le vzdržujemo klišeje, ki spodbujajo stoletja dolge razlike med žensko in moškim, ki v sodobni družbi ne bi več smele obstajati ali bi morale biti mnogo manjše. Oglasi vplivajo tudi na dečke in deklice. In tako je spremembe težko uvesti.«

Aplikacije za pametne telefone osvobajajo ženske v tretjem svetu

V deželah razvijajočega se sveta vidi Melinda Gates veliko priložnost za ženske v aplikacijah na pametnih telefonih. Še zlasti tistih, ki omogočajo plačevanje s pametnimi telefoni.

»V Afriki je na primer tako, da se mora ženska za vsako plačilo – tudi, ko gre za zdravje ali šolske obveznosti otroka – pogajati z možem. In to je mučen proces. Račun na pametnem telefonu ji omogoča, da čez leto prihrani nekaj denarja in za manjše stvari plača, ne da bi nadlegovala moža. To se nam morda zdi mala stvar, a za ženske v Afriki to pomeni osebno svobodo, ki si je prej niti predstavljati niso znale. Poleg tega dobijo na telefon podatke o ceni pšenice, na primer, in ji posrednik, ki deluje na blagovni borzi, ne more več vsiljevati svoje cene. V Indiji, kjer je veliko spolnega nasilja nad ženskami, so razvili aplikacijo, ki ženski v nevarnosti omogoča, da samo pritisne na tipko in obvesti pet prijateljev, ki jim najbolj zaupa.«

• Billa in Melindo Gates se je med potovanjem po Afriki leta 1993 dotaknila revščina. Odločila sta se pomagati in ustanovila fundacijo Billa in Melinde Gates, v katero sta do danes prispevala 28 milijard dolarjev. Fundacija se je leta 2006 razcepila v dve enoti: fundacijo, ki izvaja akcije na terenu, in sklad, ki upravlja sredstva fundacije. V skladu je bilo leta 2014 dobrih 44 milijard dolarjev.

Besedilo: Luka Tonelli
Fotografija: Getty Images

Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih