Meniskus od darovalca iz ZDA. Zakaj pa ne?

Čeprav ponekod v tujini tovrstne operacije rutinsko izvajajo že nekaj časa, je presaditev meniskusa zahteven poseg, ki ga izvajajo le najboljši ortopedski centri v Evropi. A tehnika je danes tako izpopolnjena, da so se v OB Valdoltra odločili, da bodo poseg začeli opravljati sami. Dr. Ambrožič nam je pojasnil nekatera dejstva o operaciji, saj je zanimanje zanjo veliko, kriteriji pa so strogi in natančno določeni. »Presaditev meniskusa je namenjena predvsem mlajšim pacientom, njen namen je preprečevanje zgodnje obrabe hrustanca. Glavni pogoj je že v celoti oz. v večjem delu predhodno odstranjen meniskus, sklep mora biti stabilen, hrustanec pa ne obrabljen,« je povedal dr. Ambrožič. »Pri starejših pacientih se za presaditev meniskusa ne odločamo, ker je sklep že nekoliko obrabljen, presajeno tkivo pa se pri njih težje vraste.«

»Operacija presaditve je zahtevna in povezana s tveganji in zapleti, ki so pogostejši pri starejši populaciji. Pri tej presaditve niso tako uspešne, zato v teh primerih svetujemo ostale ne-operativne metode zdravljenja – fizioterapija, nošenje opornic in prilagoditev aktivnosti. Če so pacienti pretežki, je zelo pomembno tudi izgub- ljanje telesne teže,« je pojasnil dr. Ambrožič. »Tudi če je treba pri starejšem bolniku (nad 50 let) odstraniti meniskus, presaditev ni potrebna, ker običajno obraba ne napreduje hitro in se težave izrazijo šele čez nekaj let.«

Od diagnoze do transplantacije

V OB Valdoltra obravnavajo bolnike iz vse Slovenije, prav tako uspešno sodelujejo s specialisti drugih bolnišnic v državi. Slednji lahko paciente, za katere menijo, da so primerni za presaditev, napotijo tudi cije za presaditev meniskusa zelo ozke in je primernih kandidatov zelo malo, pričakujejo, da bodo izvedene le do tri operacije letno. Paciente, pri katerih nameravajo opraviti presaditev, vpišejo na čakalno listo, saj so priprave na operacijo dolgotrajne in od vpisa do samega posega lahko mine več mesecev. Pri vseh bolnikih je treba opraviti vso slikovno diagnostiko (rentgensko slikanje in magnetno resonanco), na podlagi katere se izmeri velikost potrebnega meniskusa. Po opravljenih postopkih, s katerimi se ugotovi primernost kandidata, se v tkivni banki v ZDA naroči meniskus. Dr. Ambrožič poudarja tudi: »Pomembno je ozaveščanje tako zdravnikov kot pacientov o tem, da takšno zdravljenje obstaja in da je na voljo tudi pri nas.« Pričakuje, da bodo omenjene posege začeli izvajati tudi v drugih usposobljenih ortopedskih centrih v Sloveniji.

Rehabilitacija brez bolečin

Kljub zahtevnemu operativnemu posegu bolnik ostane v bolnišnici le nekaj dni. Ob odpustu že lahko samostojno hodi s pomočjo bergel. Pozneje izvaja ustrezne vaje, opušča bergle ... Seveda pa se lahko uspeh posega oceni šele po 1. letu. »Prva pacientka je z operativnim posegom zelo zadovoljna in rehabilitacija poteka načrtovano. Trenutno je v pripravi operativni poseg v letu 2017, saj smo pri izbiri bolnikov zelo striktni in operacijo svetujemo le v primerih, ko pričakujemo ugoden rezultat,« je sklenil dr. Ambrožič.

Tjaša Kolar, prva pacientka

Danes štiriindvajsetletna Tjaša Kolar z Raven na Koroškem je do leta 2012 trenirala boks. Najprej na amaterski, pozneje na profesionalni ravni z nemško poklicno licenco. Med treningom je utrpela poškodbo. Prvi dve operaciji so opravili v drugi bolnišnici, kjer so ji odstranili večji del meniskusa. Za njih je bila takrat zgodba zaključena, a so se težave stopnjevale. Do takrat, ko je Tjaša obiskala dr. Ambrožiča, je imela konstantne bolečine, koleno ji je otekalo in bilo nestabilno že pri normalni hoji, kaj šele pri športnih aktivnostih. Po osnovnih pregledih (magnetna resonanca, rtg) so naredili še artroskopijo, kjer so dobili natančen vpogled v notranjost kolena. Meniskusa ni bilo več. Edino rešitev je predstavljala njegova transplantacija. »CD s posnetki magnetne resonance smo poslali v podjetje, ki je posredovalo ustrezne podatke tkivni banki v ZDA, kjer so naročili ustrezni meniskus,« razloži Tjaša.

Pred samim posegom so v OB Valdoltra Tjašo podrobno seznanili s potekom samega posega in rehabilitacije. Operacija je bila izvedena aprila. »Dan po operaciji sem s pomočjo bergel že hodila in začela opravljati vaje pod nadzorom fizioterapevtke,« pravi Tjaša, ki ne skriva navdušenja nad tem, da po sicer naporni in dolgotrajni rehabilitaciji lahko ponovno hodi normalno in brez bolečin. Čez nekaj časa se bo lahko vrnila tudi k športnim aktivnostim.

Besedilo: Eva Tisel // Fotografije: Shutterstock , osebni arhiv, arhiv ob Valdoltra

Novo na Metroplay:  Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec