Mesa pojemo 6-krat več, kot je priporočeno

Uradna prehranska stroka svetuje, naj ga zaužijemo največ 300 gramov. Kolikokrat bi se meso znašlo na vašem krožniku, če bi žival morali ubiti sami?

Dobro vem, kaj je meso, in ljudje so zmešani, da ga uživajo. Naj me nihče nikoli več ne sili, da to jem,« so besede petletnega Oskarja, ki jih je pred tedni na svojem blogu s spletnimi bralci delila njegova mama Tjaša Perko. Kaskaderka in blogerka doma kuha za štiričlansko družino. Z možem, alpskim smučarjem Rokom Perkom, imata dva sinova.

Starejši Oskar, ki je pred dvema letoma dobil bratca Izaka Svaruna, že kot malček ni kazal pretiranega navdušenja nad okusom mesa. Odkar je pri treh letih spoznal njegov izvor, ga povsem zavrača. »Dvakrat na teden doma vidi meso. Tudi v vrtcu je na voljo in ga noče vzeti. Ne vsiljujem mu ga,« pravi njegova mama, ki se je po prvem porodu odločila s svojega jedilnika meso črtati v veliki meri. »Ne ustreza mi okus mesa in ne maram ga žvečiti. Bolje se počutim, če ga ne jem. Vendar s tem nikoli nisem obremenjevala otrok. Mlajši poje vse.«

Slovenci spadamo med največje mesojedce na svetu

Če preračunamo uradne številke, Slovencu lahko pripišemo, da vsak dan na svoj krožnik položi skoraj 250 gramov mesa, kolikor jih ima običajni gostilniški zrezek. Statistika nas uvršča celo med največje potrošnike mesa na svetu. Po oceni OECD največ mesa na leto pospravijo v ZDA in Avstraliji, več kot 90 kilogramov na osebo. Slovencu državna statistika v povprečju pripisuje več kot 88 kilogramov letne porabe, kar za dobro četrtino presega mesno potrošnjo povprečnega Evropejca.

Kar 96 odstotkov Slovencev meso redno umešča v svojo vsakdanjo prehrano, kot je leta 2009 pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ). Le dva odstotka ljudi od 1.200 vprašanih se je opredelila za delne vegetarijance, ki v manjših količinah občasno uživajo ribe in belo meso. »Mož uživa belo meso zaradi športa,« pove Tjaša Perko, ki se predvsem zaradi boljšega počutja odpoveduje tudi perutninskemu mesu. Ribam se ne odreka, ker morsko hrano obožuje. Tudi njen mož je postal previdnejši pri izbiri in količini mesa. »Naša družina ne uživa svinjine. Popustimo pri kakšnem pršutu vsake toliko časa,« priznava 30-letnica. »Vendar tudi suhih mesnin ne pojemo veliko.«

Vegetarijanstvo kot humani način prehrane

Med preverjanjem prehranskih navad Slovencev je zadnja raziskava nacionalnega inštituta zaznala le dober odstotek vegetarijancev.

Ljudje se za brezmesno prehrano odločajo iz različnih razlogov. »Najprej sem se odločila za vegetarijanstvo, ker nisem marala mesa. Potem se mi je zdel to vse bolj zdravo prehranjevanje. Zdaj se mi zdi to še edini humani način,« svojo odločitev pojasnjuje Petra Mihalek Novak. Očesna zdravnica, ki je dve leti delala v pediatrični ambulanti, se je mesu odpovedala pred 20 leti.

Redko meso uživa tudi njen mož, onkološki kirurg, s katerim imata šest otrok. »Svojim otrokom zavestno ne dam mesa in jim ga nikoli ne ponujam. Tudi ko so šele pri treh letih šli v vrtec, sem vzgojiteljicam rekla, naj mojemu otroku ne dajo mesa na krožnik, razen če bo zanj izrecno prosil.«

Najstarejša dvojčka imata 15 let, najmlajša hči šteje tri leta. Etični vidik uživanja mesa je tehtal tudi zdravnik in specialist za akupunkturo Petar Papuga, ko se je prav tako pred 20 leti odločil za brezmesno prehrano. »Za mesojedstvom se skrivajo dvojna etična merila, na katerih temeljijo človekove pravice do ubijanja živali. Koliko ljudi je zmožnih ubiti žival, ki bi jo pojedli?«

Z mesojedstvom je povezana neka vrsta nasilja

Zdravnik iz Komende se ukvarja z raziskavami na področju bioelektromagnetike in ljudem svetuje o naravnih metodah zdravega življenja. »Vsem mesojedcem bi morali dati nož, da ubijejo žival. Naslednji dan bi se 90 odstotkov ljudi vpisalo med vegetarijance. Človek ima že v svojem srcu vgrajen etični kodeks, ki mu otežuje nasilje,« dodaja Papuga.

Sam se je mesu odpovedal zaradi počutja. Med študijem na Kitajskem se je seznanjal s kitajskimi tradicionalnimi energijskimi vajami, kot je či gong. Ugotovil je, da se počuti slabo, kadar po vadbi zaužije meso.

»Vsakdo, ki se loti subtilnejše energijske vadbe, prej ali slej spozna, da mu ta hrana ne naredi dobro,« govori iz izkušenj. Podoben odpor do mesa je doživela avtorica knjig in duhovna učiteljica Cristy Žmahar. »Meso mi je začelo smrdeti,« se spominja trenutka, ko ji je telo sporočilo, naj meso izloči iz prehrane. Bilo je pred osmimi leti, ko se je z vprašanji o sebi in smislu življenja začela duhovno prebujati. »Takrat sem ogromno meditirala in obsesivno brala duhovne knjige. Moja frekvenca je s tem hitro rasla. Nisem še razmišljala o tem, kaj jem. Ko sem prišla v stik z mesom, je bilo očitno v ozadju neko trpljenje in strah živali. Mojemu telesu ni bilo všeč, kar je zaznalo, zato mi je to pokazalo v obliki smradu,« opisuje.

Meso nosi energijo živali

Če ste kdaj posegli po duhovni literaturi, ste lahko ugotovili, da avtorji človeka obravnavajo kot energijsko bitje, ki lahko deluje na višji ali nižji frekvenci. Dr. Doreen Virtue, ameriška jasnovidna zdravilka z doktoratom iz filozofije in magisterijem iz psihologije, energijo življenjske sile pripisuje tudi hrani.

V svojih knjigah piše, da živalska hrana niža frekvenco človeka in s tem lahko slabša njegovo počutje. Iz tega razloga se je mesu odpovedal tudi Cristyjin mož in poslovni partner Mihael Žmahar. »Človek se po mesnem obroku počuti težko, ker zraven prebavlja še čustvene zapise živali, čeprav se tega ne zaveda. Poleg fizične strukture mesa mora tako še na čustvenem nivoju prebaviti vse toksične občutke strahu in jeze, zato mu po zaužitju mesa takoj pade energija,« pojasnjuje Žmahar, ki je prav tako avtor in duhovni učitelj.

Vendar zakonca zavračata predpostavko, da bi samo vegetarijanci lahko dosegli višjo raven zavedanja. »Veliko dobrih duhovnih učiteljev uživa meso. Živali z besedo izkažejo hvaležnost in se tako pomirijo. Zakaj smo duhovno prebujeni ljudje navadno vegetarijanci? Ker nekateri ne znamo iz mesa povzeti samo tistega, kar nam služi, in iz telesa izpustiti nepotrebno energijo,« še pravi Cristy Žmahar.

Preveč mesa škoduje zdravju

Slovenci krepko presegamo priporočene količine mesa, še posebej pri porabi rdečega mesa. Ena oseba v povprečju na leto zaužije več kot 37 kilogramov svinjine. Rdečega mesa in predelanih mesnin iz drugih vrst mesa naj ne bi uživali več kot dvakrat ali trikrat na teden. Uradna stroka svari, da lahko rdeče meso in predelane mesnine vključujejo škodljive snovi, kot so maščobe, sol in ojačevalci arome.

Če tedenska priporočila presežemo, lahko tvegamo razvoj številnih bolezni, kot so osteoporoza, debelost, sladkorne in srčnožilne bolezni ter rakava obolenja. Mednarodna organizacija za raziskave raka (IARC), ki deluje pod okriljem SZO, je pred kratkim potrdila, da rdeče in predelano meso povzročata raka na debelem črevesju.

Jejte meso v omejenih količinah, pravi stroka

Se sprašujete, koliko je meso zdravo za vas? Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) meso ugodno vpliva na zdravje in je pomemben vir beljakovin. Nacionalni prehranjevalni strokovnjaki spodbujajo, da k svoji pestri in raznoliki prehrani vsak teden v manjših količinah vključimo meso.

Z uživanjem mesa lahko telesu zagotovimo zadovoljivo količino cinka, železa, vitamine in druge ključne snovi, kar je še posebej pomembno v obdobju odraščanja. »Tudi sama otrokom pravim, da ni nič narobe, če kdaj pojejo kakšen košček mesa, če mislijo, da ga potrebujejo ali ga želijo poskusiti,« pravi Mihalek Novakova, ki mesa za svojo osemčlansko družino ne kupuje. »Imamo ribje konzerve, ker se najstarejši sin ukvarja s športom. Trudim se, da redno uživamo stročnice, se pravi lečo, fižol, grah. Kot vir beljakovin uživamo še sejtan, v manjših količinah tudi sojo.«

Po priporočilih prehranskih strokovnjakov naj bi vsak teden načrtovali kak brezmesni dan in vsaj enkrat do dvakrat v prehrano vključili ribe. Mihalek Novakova jih le še redko okusi, občasno pa uživa jajca in mlečne izdelke. Papuga kot laktovegetarijanec redno uživa določene mlečne izdelke v manjših količinah. »Dobro se počutim in nimam potrebe po mesu. Preprosto mi ne ugaja niti njegov vonj niti okus. Svoje delo lahko opravljam in imam dobro kondicijo. Brez težav se lahko brez premora ukvarjam s športom tri ali štiri ure, kar mi je v veselje.«

Ključ do zdravja ni samo prehrana

Vendar uradna prehranska in zdravniška stroka vseh zaslug za zdravje ne pripisujeta samo izbiri hrane. Temu mnenju se pridružuje tudi Mihalek Novakova: »Ne bom trdila, da je brezmesna hrana pogoj za to, da ohraniš zdravje. Ampak prispeva. Kot zdravnica vem, da se bolezen razvije zaradi več stvari, ne samo zaradi prehrane. Ampak prehrana je lahko tisti jeziček na tehnici. Včasih zelo velik.« Papuga še dodaja: »Imeti čisto telo ne pomeni biti vegetarijanec, ampak se je treba dovolj gibati, piti zadostne količine vode, se potiti in dihati. Čistosti telesa in uma ne moremo omejiti samo na prehrano.«

Besedilo: Petra Košič

Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"