Mesto Brugge velja za belgijske Benetke

24. 12. 2017 | Vir: Jana
Deli
Mesto Brugge velja za belgijske Benetke (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Slikovito srednjeveško belgijsko mestece s svojimi kanali, tlakovanimi uličicami in urnimi stolpi spominja na podobo iz Disneyjeve pravljice. Poleti se skoraj ne morete premikati zaradi turistov s fotoaparati, preostanek leta so 'belgijske Benetke' precej znosnejše in tudi romantične.

Brugge je mesto s približno 117 tisoč prebivalci in sedež istoimenske občine v provinci Zahodna Flamska v Belgiji. Ima dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro in je ena glavnih turističnih znamenitosti Belgije. Leta 2002 si je skupaj s Salamanco v Španiji delil naslov Evropske prestolnice kulture. Zaradi številnih plovnih kanalov Bruggeju včasih pravijo 'belgijske Benetke'. Mesto je jajčaste oblike in se razprostira na približno 430 hektarjih. Leta 2008 je začelo doživljati svojevrsten preporod, predvsem po zaslugi filmske uspešnice In Bruges (Morilca na kolektivca) z Ralphom Fiennesom in Colinom Farrellom.

Zgodovina

V mestu so našli le malo sledi predrimskega naselja. Prva obzidja so zgradili kot zaščito pred pirati, potem ko je Julij Cezar osvojil galsko pleme Menapijce v prvem stoletju pr. n. št. Franki so zasedli to območje v 4. stoletju in ga poimenovali Pagus Flandrensis. Vikinški napadi v 9. stoletju so prisilili vojvodo Flandrije Baudouin I., da je okrepil rimske utrdbe, s čimer se je okrepilo trgovanje z Anglijo in Skandinavijo. Iz tega obdobja izvira spomenik mesta Bryggia. S postopnim naseljevanjem od leta 1050 je mesto izgubilo neposreden dostop do morja. Mestno listino je prejelo 27. julija 1128, ko so zgradili obzidja in kanale.  

Brugge –  belgijske Benetke

Središče mesta

Zgodovinsko središče mesta s skoraj nedotaknjenimi srednjeveškimi zgradbami je leta 2000 prišlo na Unescov seznam mest svetovne dediščine v Evropi. Znamenita je Cerkev matere božje (Onze-Lieve-Vrouwekerk) s 122,3 metra visokim opečnatim stolpom. Na prečni ladji cerkve stoji kip Matere božje iz Bruggeja, edini Michelangelov kip, ki je zapustil Italijo, ko je umetnik še živel. Največja znamenitost Bruggeja je mestni zvonik (belfry), v katerem je karijon (glasbilo iz zvonov) z 48 zvonovi in mesto še vedno zaposluje karijonista, ki redno izvaja brezplačne koncerte.

Znamenitosti

Druge znamenitosti v Bruggeju so: samostan Beguinki (Beguinage), Bazilika sv. krvi (Heilig-Bloedbasiliek) z relikvijo sv. krvi, ki jo je iz druge križarske vojne prinesel Thiery Alzaški, stara bolnišnica sv. Ivana, katedrala sv. Rešitelja, mestna hiša na trgu Burg, okrožno sodišče (Provinciaal Hof), štirje od nekdanjih sedmih mestnih portalov (Kruispoort, Gentpoort, Smedenpoort in Ezelpoort) in sodobna koncertna dvorana (Concertgebouw). V Bruggeju hranijo tudi obsežno zbirko srednjeveških umetniških del flamskih slikarjev iz obdobja nordijske renesanse. Oglejte si Frietmuseum, muzej, posvečen pečenemu krompirčku.

Dogajanje

Procesija svete krvi v Bruggeju je velika katoliška procesija, ki izvira iz srednjega veka. Ker je ta procesija živahen primer tega, kako kolektivna ceremonija lahko združi mesto skozi vznemirljivo prikazovanje zgodovine in verovanje, je procesija od leta 2009 vpisana na Unescov seznam nesnovne svetovne dediščine v Evropi. Osrednji del procesije je strjena Kristusova kri v zlati relikviji, ki postane tekoča na dan vnebohoda. Po izročilu jo je zbral sv. Longin z Jezusovega telesa, iz Jeruzalema pa jo je prinesel vojvoda Flandrije, Baudouin V. (1012–1067). V procesiji sodeluje več kot 1.700 pešcev, ki rekonstruirajo prizore zgodovinskih in biblijskih dogodkov.

Brugge –  belgijske Benetke

Za lačne in žejne

Bistro stare šole Den Huzaar streže že uvel­javljene priljubljene jedi. Privoščite si krepko, na pivu temelječo flamsko obaro ali pito, ocvrta gosja jetrca, postrežena na jabolčni piti, kuharjevo različico bouillabaissa ali okusen vol-au-vents. Dominique Persoone slovi po svoji ustvarjalnosti z vsem, kar je povezano s kakavom. V svoje izjemne pralineje vmeša vse, od vasabija in gvakamola do piščanca in ostrig. V tradicionalni restavraciji Pieter Pourbus prisegajo na starodobno kakovost, nad katero se prav gotovo ne boste pritoževali. Orjaški zrezek za dva je popolno spečen, ocvrt file morskega lista je božanski.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju