Pred dnevi je pri nas v prevodu izšel roman srbskega novinarja in literarnega kritika Mića Vujičića Oster štart, ki je avtorju prinesel status pisatelja, za svoj odlično sprejet prvenec pa je bil leta 2006 nagrajen tudi s štipendijo iz sklada Borislava Pekića.
Roman Oster štart, s pomenljivim podnaslovom 'Sodnikov dodatek', je v prvi vrsti roman o družinski zgodovini, o odnosih med družinskimi člani in družbeni klimi v Srbiji sredi medvojnih devetdesetih. O tem, koliko je v romanu avtobiografskega materiala, se avtor ne želi povsem zjasniti, a obstaja kar nekaj indicev, da romanu slednjega ne manjka.
O tem zgovorno priča tudi njegov uvodni nagovor v knjigi, ki pravi:
- 'Vsi liki in dogodki, opisani v tem romanu, vključno z resničnimi osebami in dogodki, so popolnoma izmišljeni.'
Če ste se ob branju posvetila nasmehnili, naj vam kar takoj povemo, da je roman tudi sicer poln takšnih duhovitih iskric, a tudi naravnost neverjetnih peripetij simpatično čudaških članov banatske družine, ki so osrednji protagonisti tega literarnega dela. Ob branju romana Oster štart se boste zato pogosto vprašali, ali je sploh mogoče, da bi se živi duši toliko tega zares zgodilo, bralca pa bo v veri o resničnosti navedb v romanu še najbolj zamajal kar konec romana. A naj bo dovolj o tem, da vam nehote ne pokvarimo užitka ob branju. In slednjega vam bo Vujičićev roman gotovo nudil v obilju.
Družinska saga betonske lige!
Knjigi gre med drugim šteti v dobro, da se je avtor v svoje nenavadne junake poglobi z zares obilo šarma, iskrive duhovitosti in elegance, zaradi česar so tudi najbolj ekscentrični in robustni liki postali ljubi, s slikovitostjo opisov pa prav vsi malodane oživijo v bralčevi domišljiji. Osrednji junaki romana so oče, ki sodi nižjeligaška nogometna tekmovanja in honorarno služi z inštrukcijami matematike, mama, ki je zobozdravnica in se politično aktivira z ustanovitvijo lokalne radijske postaje, pomemben družinski in romaneskni člen pa je tudi stric, za katerim se je na vojni fronti izgubila vsaka sled. In prav s stricem, ki je tudi očetov dvojček, in njegovim skrivnostnim izginotjem se roman začne.
- »Nikoli ne bomo izvedeli, v katerem grobu počiva stric Sima. Oče Dvojček bo zaman iskal njegovo sled, odtise ravnih stopal številka sedeminštirideset, in še bolj zaman prekladal lobanje in med njimi poskušal najti tisto z manjkajočimi zobmi, ki jih je stricu izbil delfin, ko sta se veselo tunkala v Kotorju. Sled ga bo pripeljala do Vukovarja, kjer bo skrivnostno izginila. Pravzaprav ne bomo nikoli izvedeli, ali Sima sploh kje počiva ali pa se bo lepega dne nenadoma od nekod pojavil in rekel: 'Če sem jaz še živ, koga ste potem pokopali?' Zato bo do nadaljnjega veljal za pogrešanega, za 'nedolžno žrtev nacionalistično-komunistične počasti z imenom Miloševič', kot se bo v svojih ognjevitih govorih natančno izrazila mama Mila.«
Prav ta prisrčna ironija in nekoliko pikra naklonjenost, ki veje iz avtorjevih vrstic, ko se poglablja v zanimive like svojega romana, prežema celoten roman. To, kar roman naredi še posebno svojski, pa je osrednja tema, ki se skozenj vleče kot njegova rdeča nit in parabola hkrati. Roman je namreč prežet z nogometom, ker so družinski člani tako zelo vpeti v nogometni svet. V tistega na najnižjem nivoju tekmovanj, ki ji avtor pravi kar betonska liga.
- »Mama Mila rada gleda nogometne tekme in s tem, tako kot pri vsem, ruši raznorazne predsodke. Vendar po besedah Sodnika mama Liberalka avtogolu ne priznava statusa zadetka. Če si predstavljamo situacijo, ko bi si gostitelj pri rezultatu 1:1 na zelenici sami zabili žogo v mrežo, to za mamo ne bi bilo 2:1, ampak bi še naprej ostalo neodločeno. Kot bi imela lastna pravila, v glavi svoj semafor. Milina statistika se ne ujema z delegatovo, njena nogometna zgodovina se ne ujema z uradno. Mama je trdoglava kot bočni branilec.«
Središče nogometne ravni romana pa je seveda oče, ki je kot sodnik nogometnih tekem betonske lige z nogometom 'profesionalno' okužen. Da bi avtor ostal zvest duhu, s katerim je prežeta njegova nenavadna družina, je njegovo besedišče polno tipičnih nogometnih fraz in nogometnih prispodob. Življenje v romanu je pravzaprav tako zelo prepredeno z nogometom, da se zdi, kot da so se nogometna pravila iz kaotičnega sveta betonske lige povsem preslikala na življenje. V romanu skratka velja, da je vse 'tako kot v nogometu, tudi v življenju – in širše.' Na ta iskriv in svojstven način je duhovito ponazoril tudi dinamiko odnosa med mamo Milo (Liberalko in Revolucionarko) in očetom Dvojčkom (Sodnikom in Jugoslovanom).
- »Kadar se je vživela v to vlogo, je Mila kot revolucionarka dvigovala prst, govorila brez puhlic in si ni privoščila predaha. V takšnem tete-a-tete položaju Dvojček ni mogel priti do besede, zato je po navadi pozorno poslušal govorjenje o politiki in ga v sodniškem jeziku spremljal z gibanjem rok. Ko se je razgrela, je dvigoval roko, kot bi signaliziral ofsajd, ali pa v zrak dvignil obe roki in puščal prednost. Kadar je atmosfera dosegla vrelišče in mu nikakor ni uspelo priti do besede, se je včasih zgodilo, da je začel tekati okoli mame ali izvajati hitre gibe, skakal je in se obračal, kot bi nakazoval indirektni strel, kadar so mu bile njene besede pogodu, pa je z rokami kazal proti sredini igrišča, ker je padel zadetek.«
Morda vam je do tega trenutka že postalo jasno, da ne gre za klasično zgodbo, temveč za niz izsekov iz vsakodnevnega življenja in mnoštvo presenetljivih anekdot. Lahko vam zagotovimo le, da vam ob branju Vujičićevega romana ne bo dolgčas, pa če ste ljubitelj nogometa ali ne.
In kdo pravzaprav je Mićo Vujičić, ki je po prvencu Oster štart je izdal še zbirko kratkih zgodb Ronjenje na dah, tudi sicer pa prozo redno objavlja v različnih literarnih časopisih?
O avtorju!
Mića Vujičić (1979) je srbski pisatelj, novinar in literarni kritik. Od leta 1998 dela kot svobodni novinar. Članke, kolumne in intervjuje objavlja v srbskih časopisih Dnevnik, Danas, Blic in Politika, pisal pa je tudi za Playboy in Yellowcab.
Z romanom Ostri štart, ki je izšel leta 2006 je bil nagrajen s štipendijo Borislava Pekića in se hkrati proslavil kot eden najbolj talentiranih avtorjev svoje generacije.
Avtor je aktiven tudi na Twitterju, našli ga boste pod imenom @otporninametke!
Ne spreglejte tudi!
Knjižne novosti, ki obetajo!
Pri Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi so te dni pozdravili še nekaj knjižnih naslovov, ki obetajo dobro branje. Naj na tem mestu opozorimo na naslednji dve ...
- Faruk Šehić: KNJIGA O UNI
Mustafa Huzar, ki zapisuje Knjigo o Uni, je bipolarna oseba: vojni veteran in pesnik hkrati. Njegovi spomini na bivšo državo, nedavno vojno in ubijanja so "umazani in ogabni", resničnost banalna. Iz labirinta se rešuje s pisanjem. Pripoved se razveže in zvedri skozi vračanje v otroštvo, predvsem k reki Uni. Faruk Šehić živi v Sarajevu kot novinar in kolumnist. Knjiga o Uni mu je prinesla nagrado Evropske unije za literaturo in najpomembnejšo bosansko književno nagrado Meša Selimovića.
- Uršul'a Kovalyk: DRAG ŠOV
Slovaška avtorica Uršul'a Kovalyk (1969) je doslej napisala štiri prozne knjige in šest gledaliških iger. V žarišču 17 kratkih zgodb je notranji svet širokega spektra junakinj, neredko v odnosu do moža, ljubimca, očeta, neznanca, katerih resnični, pristni jaz se iz stvarnega sveta prestavlja v svet sanj, videnj, fantazij, kar jim omogoča, da podvomijo o konstrukciji stvarnosti.
Več knjižnih novosti in predlogov za branje pa na emka.si!
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču