Priljubljena filmska igralka Mila Kunis je v intervjuju za The Talks iskreno spregovorila o perfekcionizmu, ki vlada v Hollywoodu, ameriški tovarni sanj.
Lepotico ukrajinskega rodu je med zvezde popeljala vloga v televizijski seriji Oh, ta sedemdeseta, kjer se je spoznala s sedanjim soprogom Ashtonom Kutcherjem. Kariero je začela graditi pri rosnih štirinajstih letih, sedaj pa se lahko pohvali že s številnimi odmevnimi filmskimi vlogami. Zaigrala je v filmu Črni labod, ki je bil leta 2011 nominiran za kar pet oskarjev, z Justinom Timberlakeom pa je v romantični komediji Prijatelja samo za seks dokazala, da se v tem filmskem žanru najbolje znajde. Priznana filmska kritičarka za New York Times Manohla Dargis je zapisala, da je gospodična Kunis »dar za romantične komedije«.
Sanjsko in blišča polno igralsko življenje pa ima svojo ceno in tudi Mila je v svoji karieri okusila grenkobo Hollywooda. Med snemanjem filma Črni labod je izgubila skoraj 10 kilogramov, na dan je lahko zaužila največ 1200 kalorij: »Bila sem kot Gollum iz Gospodarja prstanov. Ljudje, ki me že nekaj časa niso videli, so me spraševali, če je z mano vse v redu, če potrebujem pogovor. Vedno sem odgovorila, da sem taka izključno zaradi vloge, ampak verjamem, da sem bila videti zastrašujoče. Moje roke so bile tako suhe. Počutila sem se grozno.«
Izpostavlja, da je v hollywoodski karieri najbolj pomembno zavedanje, da dolgoročen uspeh nikoli ni zagotovljen: »Hollywood sprva iz vseh strani vlaga v gradnjo pozitivne javne podobe, nikoli pa zares ne veš, kdaj ti bodo obrnili hrbet. Mislim, da to počnejo zato, da ustvarjajo dobre zgodbe, saj se uspeh enostavno ne prodaja.« Od tod tudi njena odločitev, da bo svojo zasebnost skrbno čuvala: »O določenih stvareh v javnosti ne želim razpravljati in ne zanima me, če zaradi tega ljudje govorijo, da nisem prijazna. Lahko govorim o filmih, vlogah, sodelavcih in tudi o politiki, če želite. Svojega zasebnega življenja pa ne bom razkrivala.«
V intervjuju za The talks je povedala, da je velik problem hollywoodske industrije tudi v pretiranem stremenju k popolnosti: »Žalostno je, da danes vsi izgledajo enako, celo obrazne poteze si postajajo preveč podobne. Ker vsi iščejo perfekcijo, izgubljajo lastno identiteto. Jaz pa menim, da popolnost ne obstaja. Kar je meni všeč, nekomu drugemu mogoče ne bo, kar pa še ne pomeni, da imam jaz prav, saj gre samo za različna mnenja in poglede.«
Povzeto po: The Talks
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec