Trenutno za prispevke za socialno zavarovanje od bruto plače odpade 42,7 odstotka, pri čemer delodajalci krijejo polovico stroškov, poročajo nemški mediji.
V naslednjih desetih letih se bodo v Nemčiji prispevki za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo, pokojninsko zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti postopoma zvišali na 50 odstotkov – tako za delavce kot za delodajalce. To je sklep napovedi Inštituta IGES, pripravljene za zdravstveno zavarovalnico DAK. Trenutno za prispevke za socialno zavarovanje od bruto plače odpade 42,7 odstotka, pri čemer delodajalci krijejo polovico stroškov, poročajo nemški mediji. Poleg tega so tu še davki.
To pomeni, da bi lahko, če vlada ne sprejme protiukrepov, do leta 2035 milijoni zaposlenih imeli občutno manj denarja – saj bodo prispevki še naprej strmo naraščali. Pri bruto mesečni plači 2.500 evrov (trenutni prispevki za socialno zavarovanje za delavca: 533,75 evra) grozi, da bodo prispevki narasli na 625 evrov na mesec – to je dodatno breme 91,25 evra na mesec oziroma 1.095 evrov na leto.
Pri plači 3.500 evrov bi povečanje prispevkov znašalo 127,75 evra na mesec oziroma 1.533 evrov na leto. Tisti, ki zaslužijo 4.500 evrov bruto na mesec, bi morali plačevati 164,25 evra več na mesec oziroma 1.971 evrov na leto. Višji ko so prispevki zaposlenih, nižje so na koncu neto plače. »Ta dramatičen razvoj dogodkov bi moral biti zadnji opozorilni znak za vse vpletene, da se hitro in pogumno lotijo potrebnih reform,« je za nemške medije dejal direktor DAK Andreas Storm.
Direktor DAK predlaga višje davke
Storm predlaga, da se kratkoročno izdatke v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja zakonsko omeji na raven največ prihodkov. Nato bi bilo treba znižati stopnjo DDV za zdravila ter zvišati davke na tobak in alkohol. Kot zadnji korak bi bile potrebne strukturne reforme (na primer v bolnišnicah), da bi prihranili denar. Avtorji študije napovedujejo finančni primanjkljaj skoraj 12 milijard evrov samo v obveznem zdravstvenem zavarovanju do leta 2027. Dodatnih 5,5 milijarde evrov naj bi bilo potrebnih za zavarovanje dolgotrajne oskrbe.
Od kod bo prišlo teh 17 milijard evrov?
Strokovnjaki kritizirajo: »Finančni ukrepi, ki jih je vlada nedavno sprejela kot kratkoročno podporo finančnemu stanju zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja dolgotrajne oskrbe, sami po sebi ne bodo dosegli srednjeročnega do dolgoročnega znižanja prispevkov.« Z drugimi besedami: to, kar vlada počne, ni dovolj.
Preberite še: Takšni kavči povzročajo raka in bolezni ščitnice, tukaj je razlog zakaj