Mladi si glede na raziskavo Sindikata Mladi plus najbolj želijo rednih pogodb za nedoločen čas. Kar 74 odstotkov vprašanih bi namreč izbralo to obliko dela, še vedno pa imajo največ izkušenj s študentskim delom in delom na črno. Kot poudarja predsednica sindikata Tea Jarc, si mladi želijo varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev.
Z letošnjo raziskavo o položaju mladih na trgu dela so tako po besedah Jarčeve med drugim razbili mite, da si mladi ne želijo več pogodb za nedoločen čas, da je mladim bolj pomembna svoboda in da se ne želijo zavezati enemu delodajalcu. 34 odstotkov vprašanih pa trenutno na zaposlitev čaka že več kot eno leto.
Mladi so po besedah strokovne sodelavke sindikata Anje Korošec za delo pripravljeni sprejeti marsikaj, med drugim so pripravljeni pristati na kršenje zakonodaje in sprejeti slabše delovne pogoje. "Mladi obravnavajo svoj položaj kot brezizhoden in imajo ponotranjen občutek, da so oni tisti, ki morajo znižati standarde in pristati na slabše delovne pogoje," je poudarila.
Trenutno 32 odstotkov vprašanih opravlja delo, za katerega niso plačani, kar 80 odstotkov mladih pa dela na mestu, ki zahteva nižjo izobrazbo od pridobljene, kažejo podatki raziskave. Skoraj polovica je pripravljena odpreti tudi svoj s.p., če bi bil to pogoj za opravljane dela. Če pa bi imeli možnost izbire, bi to obliko dela izbrali le štirje odstotki anketiranih.
"Odločitev, da mladi danes odprejo s.p., tako ni svobodna izbira, ampak so mnogokrat prisiljeni v to," je opozorila Koroščeva. Kljub temu pa se je le 10 odstotkov mladih v primeru kršitev na trgu dela že obrnilo na katero izmed pristojnih institucij.
V sindikatu so bili presenečeni tudi nad tem, da 30 odstotkov mladih za nadure ne dobi plačila ali dodatnih prostih dni. Se pa mladi glede na raziskavo sindikata srečujejo tudi z diskriminacijo na delovnem mestu, predvsem zaradi narodnosti in spola.
V raziskavi so preverjali tudi, kako dobro se mladi zavedajo svojih pravic. Skoraj polovica vprašanih ne ve, do kdaj lahko na Zavodu RS za zaposlovanje koristijo pravice kot mladi. Poleg tega jih je le deset odstotkov vedelo, kaj se zgodi, če zamudijo rok za oddajo prošnje za prejemanje denarnega nadomestila zaradi brezposelnosti.
Sicer pa je bila raziskava sestavljena iz dveh delov, skupaj je sodelovalo več kot 600 mladih. Vanjo so bili vključeni brezposelni in zaposleni ter tisti, ki se še izobražujejo, stari pa so bili večinoma med 18 in 30 let. Rezultate raziskave je sindikat predstavil na četrtkovi novinarski konferenci, v naslednjih mesecih pa bodo objavljali še izsledke iz drugih področij.
Ob prihajajočem prazniku dela sindikat mladim sporoča, da je 1. maj praznik vseh in da naj ga praznujejo ter se na ta dan in kasneje za svoje pravice tudi borijo. "Vse delavske in socialne pravice so bile izborjene in nikoli podeljene," je še dodala Jarčeva.
