"Vaše telo ve, kaj potrebujete, kaj je narobe in kaj morate storiti"

9. 3. 2025 | N.Z.
Deli
"Vaše telo ve, kaj potrebujete, kaj je narobe in kaj morate storiti" (foto: profimedia)
profimedia

Vaše telo ve, kaj potrebujete, kaj je narobe in kaj morate storiti. Samo naučiti se ga morate poslušati, trdi dr. Ann Weise Cornell v knjigi Moč fokusinga.

“Med mojim odraščanjem je veljalo, da si telo ignoriral, dokler si ga lahko, in ko ga nisi mogel več, si vzel tableto ali šel k zdravniku. Naša telesa morajo kdaj kričati, da bi pritegnila našo pozornost in to tudi storijo. Toda, ali ne bi bilo bolje, da bi svoje telo poslušati že takrat, ko še šepeta, ne šele potem, ko mora že kričati,” se v uvodnih poglavjih knjige Moč fokusinga vpraša ena najvidnejših učenk psihologa in filozofa dr. Gendlina, dr. Ann Weise Cornell. V nadaljevanju nato na jasen in praktičen način razkrije, kako se s preprostim osredotočanjem na subtilne telesne senzacije ponovno naučimo prisluhniti neslutenim modrostim telesa.

Metodo te vrste osredotočenja je kot prvi v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja razvil psiholog in filozof dr. Eugene T. Gendlin in jo poimenoval fokusing. Od takrat do danes se je po svetu razvilo ogromno oblik fokusinga in psihoterapij, ki so z metodo povezani, eden izmed njih je tudi fokusing notranjega odnosa, ki sta ga utemeljili prav Ann Weiser Cornell in Barbara McGavin.

Danes fokusing uporabljajo številni psihoterapevti po vsem svetu, se pa te preproste veščine zlahka nauči prav vsak, ki želi bolje razumeti samega sebe in svoje občutke, se lažje spopasti z vsakodnevnimi težavami, zmanjšati stres ter zaživeti bolj polno življenje.

Kaj je fokusing?

Fokusing temelji na tem, da telo ve, kaj je za nas najbolje. Naša telesa vedo, kateri ljudje so za nas dobri in kateri nas izčrpavajo, kaj nas ovira in katera odločitev bi bila najboljša ter kateri koraki nas bodo vodili do zaželenega cilja.

"Fokusing je na telo osredotočen proces samozavedanja in čustvenega okrevanja. Gre preprosto za zavedanje, kako se v nekem trenutku počutite, nato pa se s temi občutki pogovorite, pri čemer vi večino časa samo poslušate. Fokusing se začne z znano izkušnjo zaznavanja nečesa v vašem telesu, ki odraža to, kar se dogaja v vašem življenju. Če takrat, ko želite nekaj povedati, v želodcu čutite napetost, ali ko v prsih občutite tesnobo, ko čakate pomemben telefonski klic, izkušate tisto, čemur pravimo ’občutena zaznava’ - telesna zaznava, ki nam nekaj sporoča," v knjigi pojasnjuje dr. Cornell.

A kaj ljudje običajno naredimo, ko občutimo nemir, tesnobo ali zadrgnjeno grlo? Za večino od nas velja, da se poskušamo teh občutkov znebiti, trdi avtorica. "Morda celo malce bentite: ’Zakaj moram imeti ta neumni občutek ravno sedaj, ko se moram pokazati v najboljši luči?’ Ali pa se kritizirate: ’Če bi bil boljša oseba, se mi to ne bi dogajalo.’ Morda poskusite z globokim dihanjem, popijete pijačo ali prižgete cigareto."

To, kar v takšnih trenutkih storijo tisti, ki poznajo fokusing, pa je nekaj povsem drugega. Ti občutku namreč prisluhnejo in mu dovolijo, da z njimi ’spregovori’, in se tako odprejo resničnim globinam in bogastvu lastnega jaza.

In ko je sporočilo, ki se kot 'kakšna plašna žival' za občutkom skriva, ozaveščeno, se občutek sprosti, umakne in dopusti, da nadaljujemo s tistim, kar smo počeli, le da z večjo jasnostjo in boljšo osredotočenostjo.

"Fokusing je proces nežnega in sprejemajočega poslušanja svojega telesa ter prepoznavanja sporočil, ki vam jih pošilja vaš notranji jaz. Gre za proces spoštovanja notranje modrosti in zavedanja subtilne ravni vedenja, ki se izraža prek vašega telesa," piše dr. Cornell in nadaljuje:  "Rezultati poslušanja telesa so uvidi, fizična sprostitev in pozitivne življenjske spremembe. Bolj boste razumeli samega sebe, bolje se boste počutili in začeli delovati na načine, ki vam bodo verjetneje pomagali ustvariti življenje, kakršno si želite."

Modrost telesa

Naše telo je modro na mnogo načinov, ki jih naša kultura komajda priznava.
Med drugim je splošno znano, da telo dobro ve, kaj je za nas najbolj primerna hrana in koliko vadbe potrebujemo. Mnogi danes tudi razumejo, da naše telo ’ve’, kaj pomeni biti zdrav, in da nam lahko pokaže, kako lahko dosežemo optimalno telesno zdravje, v kolikor si to res želimo.

Pa vendar naše telo ve še veliko več od tega.

"Telo nosi v sebi vedenje o tem, kako živimo svoje življenje, kaj potrebujemo, da bi bili v polnosti to, kar v resnici smo, kaj cenimo in v kaj verjamemo, kaj nas je čustveno prizadelo in kako okrevati. Naše telo ve, kateri ljudje okoli nas izvabijo iz nas najboljše in kateri nas izčrpavajo ter slabijo. Naše telo ve, kaj bi morali storiti, da bi si ustvarili bolj izpolnjujoče in polno življenje."

Na drugi strani pa je um, ki vsi tako zelo čislamo. Ta, po mnenju dr. Cornell, vsega tega ne ve.

"Lahko se spominja preteklosti, ponavlja, kar so nam povedali drugi, in se domisli številnih možnih prihodnosti, o katerih sanjamo ali pa se jih bojimo. Vendar do sprememb ne more priti v preteklosti ali v prihodnosti, ki sta glavni domeni uma. Sprememba se lahko dogodi samo v sedanjosti."

In prav tu tiči neizmerna moč telesa. Telo je namreč vedno v sedanjem trenutku. Vedno je tukaj in zdaj.

"Da bi se premaknili v tisti del vas, ki lahko preobrazi vaše življenje, morate svoje zavedanje preprosto usmeriti v svoje telo," pravi avtorica in v nadaljevanju delu zgodbo o Tedu, eno od mnogih zgodb iz njene prakse, s pomočjo katerih je skušala proces fokusinga bolje približati bralcem.

Zgodba o Tedu

Teda, kot mnoge izmed nas, niso nikoli spodbujali, da bi občutil svoje telo, njegov oče in bratje pa niso nikoli razpravljali o svojih čustvih. V srednji šoli in na fakulteti se je sicer ukvarjal s športom in se takrat ’naučil’, da je bolje, če svojim bolečinam in poškodbam ne namenja preveč pozornosti.

Zdaj pa je naenkrat sedel pred dr. Cornell in skušal storiti prav to.

"Ko je prvič zaprl oči in poskusil občutiti svoje telo, se mu je zdelo, kot da vstopa na neznano ozemlje. Potreboval je kar nekaj časa, da mu je sploh uspelo ’vstopiti’. Spomnil se je nedavnega prehlada in preveril, ali je njegovo grlo še vedno boleče. Ni bilo, a se je vsaj zavedal svojega grla. Od tam naprej mu je bilo dokaj enostavno zaznavati tudi prsi in želodec."

  • 1. Fokusing se začne z usmerjanjem zavedanja v notranjost telesa, še posebej v grlo, prsni koš, želodec in trebušno votlino.

Ted najprej ni čutil ničesar, zato je bil razočaran in je želel celo odnehati. Potem pa je poskusil še s fokusing vprašanjem, ki se običajno glasi: ’Kaj si trenutno želi mojo pozornost?’ In čakal. Čakal, da bo morda karkoli začutil.

Potem pa je vendarle nekaj zaznal.

"Spoznal je, da občuti rahlo stiskanje v želodcu – in da se verjetno že dolgo tako počuti. Torej, Ted v resnici ni čutil ničesar, temveč se je samo počutil normalno – in normalna je bila ’stisnjenost’."

  • 2. Pri fokusingu ne poskušamo iskat občutkov ali povzročiti, da se zgodijo, temveč jih zgolj povabimo, da pridejo sami na površje. To lahko storimo z nežnim, iskrenim vprašanje, recimo: ’Kaj si sedaj želi mojo pozornost?’.

Ted je ostal s tem občutkom, ga prepoznal in pozdravil. Takrat hkrati odkril, da je začutil celo rahlo olajšanje. Občutek je še vedno zaznaval, a ta ni bil več tako močan.

  • 3. Ko prvič odkrijemo občutek, ga prepoznamo in mu v sebi rečemo: ’Pozdravljen.’ Nato ga opišemo ali poimenujemo.

Potem si je Ted vzel čas, da bi lahko ta občutek stiskanja bolje razumel.

"Spoznal je, da je že dolgo del njega in ga je resnično zanimalo, kaj bi se lahko od njega naučil. To je bilo prvič, da je sploh razmišljal o tem, da ima neki občutek morda svoj razlog za obstoj in da ni gledal nanj samo kot na svojo pomankljivost," pojasnjuje dr. Cornell.

  • 4. V naslednji fazi fokusinga z naklonjeno radovednostjo sedimo skupaj z občutkom in ga poskušamo bolje spoznati.

Ted sprva v občutku ni našel nobenega pomena, potem pa ga je nenadoma prešinilo, da je ta del njega prestrašen. Besedo ’prestrašen’ je še preveril z občutkom, in ta se je še bol stisnil. " Da, beseda ’prestrašen’ je bila pravilna."

  • 5. Občutku damo čas, da nam razkrije še več pomena in morda tudi besedo, ki opisuje njegovo čustveno stanje. Nato to besedo preverimo pri občutku, da se prepričamo, ali je res prava.

Teda je zamikalo, da bi svojemu želodcu najraje rekel, da nima razloga za strah, hkrati pa je vedel, da fokusing v temeljih uči, da ima vsak občutek dober razlog za svoj obstoj, tudi če on tega tisti trenutek še ne razume.

Z občutkom stiskanja in strahu je zato ostal in nekaj časa samo dihal, potem pa ga vprašal: ’Prosim, povej mi, zaradi česa te je tako strah?’

  • 6. Nikoli ne hitimo, temveč ustvarimo notranje vzdušje sprejemanja in samo s tistim, kar je tam. Občutek z nežnimi vprašanji povabimo, da nam pove še kaj več.

Trajalo je kar nekaj časa, da je Ted začutil odgovor, toda do takrat se je že naučil potrpežljivosti. »Prestrašen je,« je spoznal, »in si ne upa pokazati, kako zelo je prestrašen.«

Ko je to izrekel, je v želodcu začutil sproščanje, kot da bi nekaj v njem reklo: »Vesel sem, da si me slišal.«

Občutek sprostitve je bil prijeten in Teda je zamikalo, da bi s fokusingom zaključil. Kar bi sicer lahko storil in se k svojemu telesu vrnil kdaj drugič, a je bil še vedno radoveden in njegov želodec še vedno stisnjen, čeprav nič več tako zelo močno kot prej.

  • 7. Pri fokusingu pride do sprememb v korakih, običajno preko majhnih spoznanj, ki se občutijo kot prava in sprožijo določeno spremembo v telesu. Po vsakem takšnem spoznanju lahko s fokusiranjem prenehamo in nadaljujemo kdaj drugič ali pa z novim rahločutnim vprašanjem nadaljujemo proces.

Tedu je nazadnje prek miselne prilike, s katero mu je postreglo nezavedno v obliki slike sključenega očeta in stavka ’Ne smem zatajiti’, uspelo priti do ključnega spoznanja in z njim globoke sprostitve - in prvič po dolgih letih je doživel občutek popolnoma sproščenega želodca.

Tekom dneva se je občutek stisnjenosti sicer vrnil, ko je moral Ted opraviti neprijeten klic s stranko, a je občutek s pomočjo fokusinga ponovno naslovil in spoznal, da je klic v njem sprožil tisti del njega, ki se boji neuspeha. Skupaj s spoznanjem je prišla tudi hipna sprostitev želodca.

Moč fokusinga

  • "Predstavljajte si, da stojite na travniku ob robu gozda. Ko tako tiho stojite, zagledate plašno žival, ki kuka iz gozda. Veste, da vas žival ne ogroža, pa tudi, da vi nje ne in rabi bi ji pomagali, da bi se ob vas počutila varno. Kaj bi storili? Kakšno vzdušje bi želeli ustvariti? Česa ne bi storili? Zagotovo ne bi kriče stekli proti njej. Ostali bi mirni in potrpežljivi. Če bi se premaknili, bi to storili počasi in nežno. Bili bi pozorni, zainteresirani zanjo in jo pazljivo opazovali, ali kaže znake, da ji je prav, če bi se ji malce približali?"
"Vaše telo ve, kaj potrebujete, kaj je narobe in kaj morate storiti"
profimedia

Moč fokusinga je knjiga, ki vas bo naučila, kako prepoznati in uporabiti subtilna sporočila telesa, da boste lahko umrili svoja čustva, se spoprijateljili s svojim notranjim kritikom in odpravili ovire, ki vam preprečujejo, da bi zaživeli točno takšno življenje kot ga želite.

Fokusing ni le tehnika – je preprosta, a izjemno globoka metoda samoraziskovanja in osebnostne rasti, ki se osredotoča na zavestno usmerjanje pozornosti na subtilne telesne zaznave, ki v sebi nosijo pomembne odgovore.

Novo na Metroplay: Perica Jerković o družinskih trenutkih, delu komika in čisto prvem nastopu