Odrešenik z dvignjeno roko, pa čeprav bolj deluje kot urejen mladenič svojega časa, eleganten, človeški, skorajda profan. Da Vincijev Salvator mundi je obkrožil svet v tem mesecu
Ni ga odrešil, zato pa pošteno presenetil. Sprva zaradi neverjetne vsote, za katero je bil prodan. Nato še z imenom kupca. Savdski kronski princ Mohamed bin Salman je odštel 382 milijonov evrov za sliko, ki velja za eno redkih še ohranjenih del izpod čopiča velikega renesančnega umetnika.
Da Vinci jo je dokončal v svojem ateljeju v Firencah, podobno kot Mono Lizo in vse Madone z detetom. Slike so verjetno nastale po naročilu Lorenza Medičejskega, da bi visele v oratoriju njegove palače kot odpustek, kdo ve, po tem, ko je dal umoriti še enega nasprotnika.
Kakšni so bili motivi savdskega princa, ni jasno, a njegovi nasprotniki vse glasneje naštevajo grehe. Razmetavanje denarja v času, ko Savdsko Arabijo pretresa korupcijska afera, ni ravno poteza, na katero bi gledali z odobravanjem. Sploh odkar je princ sam dal zapreti številne poslovneže in člane kraljeve družine, ki naj bi bili vpleteni v finančne malverzacije.
Bin Salman je vzel v svoje roke tudi diplomacijo. Jemen je tik pred humanitarno katastrofo, predvsem zaradi savdske blokade, zdaj s Trumpovim sinom debatirata še o vojaških posegih proti Katarju in novem sporazumu med Izraelci in Palestinci. Salvator mundi, odrešenik arabskega sveta?
Mladi princ je razburil tudi domače klerike, ki veljajo za ključne avtoritete v kraljevini. Da Vincijeva slika namreč poveličuje Jezusa Kristusa, za katerega muslimani verjamejo, da je prerok, a njihova vera striktno prepoveduje upodobitve kateregakoli božjega poslanika.
Savdski prestolonaslednik je sicer že večkrat izpodbijal avtoriteto duhovnikov in moralne policije, ženskam je letos celo dodelil pravico, da lahko sedejo za volan avtomobila, kar je do zdaj bila zgolj moška domena.
Salvator mundi, odrešenik modernega arabskega sveta? Kot Fant upodobljen na da Vincijevi sliki, eleganten, bolj človeški in vse bolj profan?
Skozi zgodovino je zdaj tako dragocena slika menjavala lastnike. Nekoč je pripadala angleškemu kralju Karlu I. Leta 1958 so jo prodali za pičlih nekaj funtov, saj je veljala za delo enega od mojstrovih občudovalcev. Pred novembrsko dražbo je bila v lasti ruskega zbiralca in milijarderja, odslej bo razstavljena v novem muzeju Louvre v Abu Dabiju.
Nabožna umetnost je svojčas spremljala kesanje ali tihe prošnje verujočih, na njenem obličju so se kot drobna glazura nabirale želje, pričakovanja in čudeži. A Salvator mundi do sedaj zares ni prinesel odrešitve. Tudi novim lastnikom je ne bo. Kvečjemu še večjo aroganco in pohlep.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču