Mojca Mavec (kolumna) o sodnem dnevu, ki so ga zagrešile - snežinke!

25. 11. 2017 | Vir: Lady
Deli
Mojca Mavec (kolumna) o sodnem dnevu, ki so ga zagrešile - snežinke! (foto: Stefan Lupin)
Stefan Lupin

Prve snežinke so v tem tednu za trenutek ustavile svet. Že zjutraj se je vila kolona avtomobilov skozi Ljubljano, na pločnikih pa množica nejevoljnih ljudi. Kje so časi, ko smo bili veseli snega? Smo zaradi indijanskih poletij v zadnjih letih povsem pozabili na zimo?

Te dni na povabilo Združenih narodov v Bonnu ponovno razpravljajo o podnebnih spremembah. Ponovno bomo slišali veljake, kot je Al Gore, in napovedi, da prihaja sodni dan.

Če drži vremenska napoved za Dolino blagoslova, kjer naj bi se po Svetem pismu dejansko zgodila poslednja sodba, potem lahko olajšani ugotovimo, da v Palestini te dni sije sonce. Z rahlim vetričem čez dan in z zvezdnatim nebom ponoči je to kraj, kamor bi zlahka zvabili ljudi na konec sveta. Preroki sicer razlagajo, da se bo za poslednjo sodbo zoblačilo in da bo padal ognjeni dež. A ne gre povsem verjeti. Vse bolj se dozdeva, da bi se tak spektakel lahko odvil sredi belega dne, pod milim nebom indijanskega poletja, ki ga je to jesen prijazno napovedovala Tanja Cegnar:

»Nad Evropo se širi območje visokega zračnega pritiska. (nasmešek) Pred nami je obdobje suhega in toplega vremena ...«

A večno poletje lahko postane tudi večna nadloga. Vse višje temperature povzročajo zmedo v naravi. Še malo, pa bomo začeli sejati v januarju in žeti v maju. Tudi v Ljubljani listje včasih odpada že sredi poletja in na naši terasi smo prvič obirali oljke.

Vse bolj suho, toplo vreme ljudi ne skrbi preveč. Nikjer pokore za naše grehe. Ker je človek s svojimi dejanji tako vplival na okolje, nekateri znanstveniki celo predlagajo, da bi zdajšnje obdobje na geološki časovni lestvici poimenovali antropocen.

A spet samo definicije in debate. Medtem nas je indijansko poletje še pozno jeseni zvabilo na Obalo kot ptice, ki se selijo na jug. V kratkih rokavih sredi novembra smo zadovoljni srebali kapučino in skorajda pozabili, da je v našem otroštvu že za dan mrtvih sneg pobelil svet.

Ko se bo odprl Sedmi pečat, se bo zgodila poslednja sodba. Tako so verjeli včasih. Danes smo bližje koncu z vsako vremensko napovedjo večnega poletja. Sijoče, neutrudno sonce bo postalo naše prekletstvo.

Prve snežinke so v tem tednu za trenutek ustavile svet in tudi sama sem se razburjala zaradi prehitrega prihoda zime. A nekje globoko v sebi sem je bila vesela. Vsaj za trenutek je preložila sodni dan.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču