Nisem želela motiti njegovega spanca. Bil je zgolj nedeljski izlet na Peco in se je nekdo spomnil, da bi odšli še do votline, kjer spi Kralj Matjaž. Korošci zadnja leta dobro prodajajo svoje zgodbe. S kolesom čez rudnik, ekokmetije z lokalnimi pridelki.
A še vedno je to predvsem dežela Kralja Matjaža. Dobri in pošteni kralj, zaveznik svojega ljudstva me je privlačil že v otroštvu. Od vseh kronanih glav iz pravljic se je zdel še najbolj naš. Saj tako se tudi začne znamenita pripovedka, da je bil naše gore list. Boril se je proti Turkom, in ko ga je nekoč sovražna vojska skoraj premagala, ni bil ubit, ampak se je pred njim odprla gora in ga vzela vase. Tam zdaj za mizo spi s svojimi vojaki, in ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli mize, se bo prebudil in odrešil svoje od tujcev zatirano ljudstvo. Šele leta pozneje sem izvedela, da imajo tudi drugi narodi podobne zgodbe.
Kralj Matjaž nas tako lepo povezuje z drugimi narodi srednje Evrope. Povsod, kjer je vladal ogrski kralj Matija Korvin, znameniti vojskovodja, ki je prvi premagal Dunaj. Njegova država se je raztezala od Lužic na severu in vse do Beograda na jugu. Želel je ustvariti srednjeevropski imperij, kar bi mu verjetno tudi uspelo, če ga ne bi presenetila prerana smrt. Korvin je zares zaslovel šele po smrti, ko je postal model za ljudskega kralja v pripovedkah, kot je Kralj Matej pri Slovakih ali Matyas Kyrali pri Madžarih.
Kar je fascinantno pri Matiji, je to, da v resnici ni imel brade. Ni bil niti zaveznik ljudstva, ravno obratno, bil je despot, ki je dvignil davke in živel precej razsipno. A boril se je proti sovragom tistega časa, kar so pri narodih v naši okolici bili bodisi Habsburgi bodisi Turki ali oboji skupaj. Po razpadu njegovega kraljestva je zavladal kaos in Osmani so prodrli v osrčje Evrope. Ljudstvo je začelo pripovedovati zgodbe o junakih, kakršnih ni več. Sploh ne v današnjem času, ko je prav malo verjetno, da še kak vladar podobno buri ljudsko domišljijo. Bil je nedeljski izlet na Peco in smo šli še do votline, kjer spi Kralj Matjaž. Oni dan je udarila strela in v njej ni bilo elektrike. In takoj za vhodom so bile rešetke in na njih velika ključavnica. Zdi se, da nihče ne more več zbuditi spečega kralja.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
