Kako z lahkoto danes delimo svoje skrivnosti. V kratkih sporočilih, elektronski pošti ali na Facebooku. S prepričanjem, da ta pretok informacij in slik, tako vsakdanjih, tako nepomembnih, tako banalnih pristane na naslovu, ki nosi naše ime, na kraju, kjer jih upravljamo sami.
Še vedno imamo občutek, da so naše skrivnosti na varnem v svetovni shrambi. V resnici smo mušice, ki so priletele v mrežo. V njej se skladiščijo vsa naša sporočila in slike, ki jih oddajamo in s katerimi velika svetovna podjetja počnejo, kar jim je ljubo. Naše skrivnosti so ujete in na voljo vsem.
Bi bili bolj previdni, kaj pošiljamo v svet, če bi namesto mega- in gigabajtov v velikem skladišču hranili misli, zapisane na papir? Bili bi res naivni, če bi verjeli, da so spravljene na varnem kraju, kjer jih nihče ne bo prebral. Ali še huje, uporabil in izkoristil, kot so že večkrat storili tudi z dokumenti iz kakšnega slovenskega arhiva.
Socialna omrežja so se že zdavnaj pretvorila v resnične pajčevine, kamor se zapletejo naše skrivnosti in se v trenutku lahko spremenijo v žrtev.
Nedavni napad v Londonu je ponovno sprožili vrsto predlogov, kako se boriti proti sodobnemu terorizmu, od večjega števila policistov do strožjih zapornih kazni. A ena od idej je še posebej izstopala – da džihadistom še posebej pomagajo omrežja in da bi Google ali Facebook lahko storila več v boju proti terorizmu.
Na velika tehnološka podjetja so v preteklosti že večkrat leteli očitki o širjenju sovraštva, o dopuščanju mobinga v šoli ali službi, otroške pornografije, lažnih novic in komunikacije med teroristi. V vseh primerih politika vedno znova zahteva večji nadzor in zakone, ki bi urejali svetovno omrežje. Podjetja na drugi strani odgovarjajo, da bi si država rada odrezala zgolj svoj del pogače in da so zgolj platforma, in ne izdajatelj, zato težko kontrolirajo vse, kar se objavlja na njihovih omrežjih.
A zanimivo, kako hitro se mreža začne razpletati, ko se začnejo umikati oglaševalci. Ko je v igri veliko denarja in lasten komercialni interes, potem se splača potruditi. Tako sta Google in Facebook v zadnjem času začela resneje preganjati spletne strani, ki širijo lažne novice, in jim onemogočila oglaševanje prek svojega spletišča.
Medtem ko so v preteklosti tehnološka podjetja najprej gradila in šele nato razmislila o pravilih igre, so zadnji teroristični napadi še eno opozorilo, da bo brezpravnega pletenja mreže enkrat konec. Ali pa bi bilo bolje, da se vrnemo v zgodovino in najprej ponovno izumimo pisalo in papir?
