Zadnja pot po Indoneziji me je pripeljala tudi mimo Mrzle jame na otoku Flores. V Liang bui so leta 2003 našli ostanke miniaturnega človeka, neke vrste prahobita, ki je meril le dober meter v višino.
Po svoje praljudje iz kamene dobe sploh niso bili tako drugačni od nas. Počeli so povsem trendovske stvari, kot je denimo prehranjevanje po principih zdaj tako moderne paleo diete. Ali pa hitro in učinkovito komuniciranje. Z ogljem so na steno jame nakracali človeka, ki besno vihti palico nad glavo. Morda je to orodje? Orožje? Ali raztegljiva palica za selfie? Strokovnjaki si še zdaj niso povsem na jasnem, kaj pomenijo vsa prazgodovinska sporočila.
Facebook in Whatsapp delujeta podobno. Po stoletjih jezikovne kulture smo spet pristali v kameni dobi.
Dolgi, izbrani stavki so danes zapravljanje časa. Celo v kratkih sporočilih, ki so svojčas štela vsaj nekaj besed, zdaj uporabljamo smeške in druge sličice za izražanje čustev. Medtem so ti nekoč za rojstni dan napisali nekaj lepih misli ali vsaj zapeli Kol'kor kapljic, tol'ko let, danes samo piskne sporočilo z emoji poljubom, sličico torte, sličico penine, emoji mišico, plesalko v obleki za flamenko in na koncu bruhec ter kakec.
Pa naj si občutljiv človek, ki še bere Prešerna, misli svoje. Če nekaj podobnega poskusiš zunaj družbenih omrežij, učinek žal ni povsem enak. Zadnjič sem sodelavki v službi narisala sendvič, kavo in jabolko na listek za trgovino, kamor hodimo po malico. Na koncu sem dodala še smeška za spodbudo. Čez nekaj časa sem našla samo velik vprašaj pod svojimi kracami, kar je verjetno bila lekcija, da naj se naučim vsaj risati, če že pisati več ne znam.
Zaradi svojih značilnosti pračlovek s Floresa predstavlja povsem novo podvrsto pračloveka, odslej znano kot Homo floresiensis. Znanstveniki z nadaljnjimi izkopavanji računajo na nova, zanimiva odkritja. Morda ne bi bilo slabo, da bi najprej začeli v sodobnosti. Tudi Homo emojiens veliko obeta.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču