S trebuhom za kruhom, so nekoč rekli. Danes poleg trebuha človek vlači s seboj še cel kup nepotrebne prtljage, ko gre na pot. Saj se vidi takoj, ko prideš na Brnik. Živahen promet že zjutraj in kup možnosti, da se spotikaš ob gromozanske kovčke, ki jih parkirajo naokoli.
V dobrih starih časih, ko je svet bil še normalen, smo sicer res imeli manj stvari in manj prostora, a s tem tudi manj možnosti, da potujemo s stvarmi, ki jih živ bog ne potrebuje na dopustu. Vzel si šotor, zložljivo mizico in stolček ter se s fičkom odpeljal v Portorož. Danes gremo z velikimi avtomobili v velike hotele. In ja, v spremstvu velikih kovčkov na koleščkih, ki so eden največjih potegavščin v zgodovini. Kovček na koleščkih samo daje vtis, da je lahek za transport. To ti postane jasno najpozneje, ko ga je treba spraviti v avto. Ali položiti na tekoči trak pri check-inu na Brniku.
In potem še tisto z 'več prostora'. Spet prazna obljuba. Če že v katalogu obljubljajo, da je nekaj XXL, potem to na koncu pomeni, da je XXL prostora tudi za navlako. Pa naj gre za škatle, šotore, hiše ali prtljažnik na avtomobilu. Večji ko so, hitreje jih napolniš z nepotrebno šaro.
Kaj pa naj pošten človek danes sploh vzame s seboj na podaljšan konec tedna? Blazine, knjige, konzole, računalnik s printerjem in fikus benjamin, da bo kot doma? Kajti, saj res, morda bo slabo vreme. Ali pa se mimogrede odločimo, da kar za vedno ostanemo na dopustu.
Prej, ko je vse še bilo po meri človeka, je največji kovček tehtal toliko, kolikor si bil sposoben dvigniti. Na vsakem izletu je bilo le toliko fotografij, kolikor je dopuščal film v fotoaparatu, in za stvari si plačal natanko toliko, kot je pisalo na etiketi. Ne pa plačaš enega, dobiš dva in podobne ponudbe, ki te na koncu prisilijo, da kupiš več, kot si sploh lahko privoščiš.
Zanimivo, da nam ob vsej sodobni navlaki in super velikih kovčkih, ki se z nami kotalijo sem in tja, ni uspelo izumiti še drugih stvari za lažje potovanje. Ročke za dvig prtljage pri avtomobilu, denimo. In dodatnega parkirišča z rampo na Brniku. Tako bi mirno lahko najprej parkirali avto in nato še kovček. Pakiraj, parkiraj. In potem bi lahko mirno lahko šli v svet kot nekoč, s trebuhom. In s precej manj odvečne prtljage.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču