Vreme. To prekleto vreme. Za tiste, ki se z njim ne ukvarjajo po službeni dolžnosti, je vreme bolj čustvena zadeva. Od nekdaj govorimo o njem. Že zjutraj ob prvi kavi. To prekleto vreme, spet bo kislo za konec tedna. Te nič ne zebe? Pečenko je napovedal sonce, zdaj pa pada dež.
Zdi se, da je govoriti o vremenu ena od največjih strasti Slovencev. Vedno pride prav, ko zmanjka besed. Ali za začetek srečanja, da stečejo stvari. To prekleto vreme, letos je spet prehitro prišla jesen.
Pri šestnajstih stopinjah je premraz, pri tridesetih prevroče. Nikoli ni čisto prav. Pozimi se jezimo, če ni snežne odeje, in ko se končno pojavi, je konec sveta. Že v Dnevniku zvečer prva novica: Sneži! Metež povsem ohromel državo!
Če pripeka sonce, ni dobro za solato. Če pada dež, ne gremo na sprehod. In to je še en slovenski fenomen. Kljub temu da živimo v deželi, kjer dežuje kar pogosto, se zdi, da se še nismo povsem navadili na to. Na severu Evrope lahko piha in dežuje hkrati, a življenje teče dalje, kot da ni nič. A ne pri nas. Slovenci radi odpovemo zmenek že zaradi nekaj kapelj. Ne bo piknika ne koncerta ne vabil na kavo. Greva raje jutri, ko bo spet lepo!
Če primerjamo razmere pri nas in po svetu, potem je vreme v Sloveniji kar se da prijetno. V povprečju pri nas ni štirideset stopinj v senci kot v Španiji ali več kot minus dvajset kot v pravi sibirski zimi. Nimamo azijskih tropskih neurij ali orkanov kot v ZDA.
A vseeno, to prekleto vreme! To je edina stvar, zaradi katere se razburjaš na glas. Ko govoriš o vremenu, si lahko politično nekorekten, drugače kot pri bogu, šefih in drugih, ki vrtijo svet.
Na vremenski karti hude nevihte ne trajajo prav dolgo. In če gre verjeti Pečenku, bo letos še ena lepa jesen.
