Mojca Mavec, televizijska voditeljica in popotnica
Zdaj, ko je biovreme na psu, spet poslušam Morriconeja, ko zvečer ne morem spati. Njegov finale iz filma Bilo je nekoč na Divjem zahodu mi pomaga skozi noč. Če imam srečo, zaspim z mislijo na Claudio Cardinale, ki nese vodo železniškim delavcem. Ali pa skupaj z Bronsonom odjezdiva v prerijo. A velikokrat nimam te sreče. In potem zrem v temo in po glavi mi rojijo težke misli. Polnočni bluz.
Medtem ko igra Morricone, denimo večkrat pomislim, kako je, če potuješ v času nazaj. Ali te katapultira naravnost na Divji zahod ali končaš na istem mestu na Zemlji, kjer živiš tudi sicer? In ko smo ravno pri Zemlji, kaj bi se zgodilo, če bi se v trenutku nehali vrteti vsi planeti? In ko smo ravno pri planetih, imamo pri nas dovolj energije, da bi vse ljudi hkrati evakuirali na Mars? In ko smo ravno pri evakuaciji – kakšna smrt bi me doletela, če bi se dvigala v zrak meter na sekundo, bi najprej zmrznila ali se zadušila?!
Ni čudno, da večina raje šteje ovčice pred spanjem.
Enaindvajset. Dvaindvajset.
A ne gre. Iz zvočnikov se oglasi Morriconejeva kantata Praznina polne duše, prelepa iztočnica za bluz. Sploh če razmišljaš, ali imamo vsi na svetu sorodno dušo. In če jo imamo, kolikšna je potem verjetnost, da jo res srečamo?
Medtem ko Morricone mojstrsko prepleta flavto in orkester, dušo usmerja neznano kam. Če sploh obstaja. Nihče tega zares še ni dokazal. Sploh pri lopovih in barabah. In če duša nima ne mase in ne teže, potem gre do nebes ali v pekel z neverjetno hitrostjo, ko jo smrt loči od telesa. In zdaj, ko kvantna fizika in teleskopi osvajajo področja, ki so nekoč bila rezervirana zgolj za teologe, potem je tudi pri duši energija enaka masi in hitrosti svetlobe na kvadrat. Tako kot trdi Einstein. In potem, ojoj, če so nebesa in pekel vsak na svoji strani vesolja, zagotovo traja na tisoče svetlobnih let, da sploh pridem do tja. Imenitno. Potem bom končno dovolj utrujena in lahko zaspala ne glede na Morriconeja in biovreme.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču