Morda sploh niso več tako utopične sanje, da bomo nekoč manj delali. V primerjavi s starimi časi je že danes več možnosti, kako uskladiti delo in prosti čas. A namesto občutkov svobode so se pojavile druge skrbi: Je dela sploh še dovolj? Bom jutri še imel službo?
In potem še zoprn občutek, da je okoli nas vse več strojev, ki prevzemajo obveznosti, s katerimi so se svojčas mučile pridne človeške roke. Oxfordski strokovnjaki so pred kratkim objavili študijo, v kateri dokazujejo, da bo v naslednjih 20 letih vsako drugo delovno mesto ogrozila avtomatizacija, vključno s tistimi viskokvalificiranimi.
Uber je že razvil floto samovozečih avtomobilov. In ko celo Kitajska, država z največ prebivalci na svetu, svojo delovno silo začenja nadomeščati z roboti, veš, da prihajajo novi časi. Kaj prihajajo, prihodnost je tu. Saj tudi pri nas že lep čas komuniciramo z roboti, ki se skrivajo za človeškimi glasovi. Naj bo v banki, pri nakupi vstopnic ali pri klicnem centru najljubšega mobilnega operaterja, če želiš opraviti storitev, pritisnite ena. Informacije? Pritisnite dve. Včasih res zveni kot tajnica v našem uredništvu, a za vsakim odgovorom tiči skrbno sprogramirana mašina.
V nekaterih državah so stvari že izpiljene do perfekcije. V ZDA lahko prejmeš klic podjetja, ki bi ti rado prodalo to ali ono zavarovanje. Nekdo te prijazno pozdravi v brezhibni angleščini in začne serijo vprašanj tipa, koliko ljudi je v gospodinjstvu, kje ste zaposleni, ali že imate zavarovanje. Ni takoj jasno, kdo točno je na drugi strani, človek ali stroj?
V nekaterih klicnih centrih so v računalnik shranjeni stavki za vse priložnosti. Govorijo jih moški in ženski glasovi, vljudni, prijazni, včasih celo hudomušni in z nasmeškom na koncu. Edinole človek, ki upravlja vse te posnetke, ne črhne besede. Pa ne samo zato, ker velikokrat niti ne govori brezhibno angleško. Njegova naloga je, da s pomočjo računalnika hkrati usmerja dvoje, troje podobnih pogovorov, kar je zelo učinkovito in predvsem brez nepotrebne izgube časa s poslušanjem naših pripomb in izgovor, da res ne potrebujemo še enega zavarovanja. Stroji enostavno sfiltrirajo vse emocije v pogovoru. Nikoli niso zdolgočaseni. Ne sovražijo svoje službe. In ne delajo napak.
Predstavljam si, kako bi bilo, če bi počasi tudi sami svoje klice upravljali z avtomatskimi odzivniki. Če želite govoriti z mano, pritisnite ena, če želite pustiti sporočilo, pritisnite dve. Edinole ne bi bilo povsem jasno, ali glas na drugi strani, ki je pravkar rekel »Da, draga«, tudi resnično tako misli ali obenem komunicira še z drugimi dragimi damami, medtem ko sam v resnici pije pivo s prijatelji.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec