V Franciji te dni govorijo samo še o eni stvari. Ali bolje dveh: o Emmanuelu Macronu in njegovi ženi Brigitte. Za trenutek sta celo v naših medijih zasenčila vsakodnevne trače o Trumpu in Melanii.
Če je Macron prelomil vsa dosedanja pravila v francoski politiki, potem bo njegova žena zagotovo prva dama Francije, kot je še ni bilo.
Svojega bodočega moža je BrigitteTrogneux prvič srečala, ko je bila učiteljica francoščine in je vodila dramski krožek, v katerem je sodeloval tudi Macron. Ona je imela 39, on 15 let. Šlo naj bi za ljubezen na prvi pogled in mladenič naj bi ji tedaj obljubil, da se bo z njo poročil za vsako ceno.
Danes Brigitte, ki ima že šest vnukov, ni samo žena, temveč tudi največja zaupnica in svetovalka novega francoskega predsednika.
Prve dame v Evropi nimajo tako vidne vloge kot v ZDA, kjer danes skorajda bolj pogrešajo Michelle Obama kot pa njenega moža. Zato je bilo toliko zanimivejše opazovati, kako so v boju proti zloglasni Marine Le Pen svojo vlogo odigrale tudi nekatere soproge predsedniških kandidatov. Škandal o domnevni fiktivni zaposlitvi žene Penelope, je predsedniškega kandidata Francoisa Fillona stala glave. Brigitte je bila ob možu od vsega začetka kampanje in se ni pojavila nepričakovano kot neprijetno presenečenje. Ravno obratno. Udeležila se je vseh debat in možu ves čas svetovala, kako izboljšati nastope.
Sicer je bilo v preteklosti že nekaj žensk, ki so zaznamovale mandate francoskih predsednikov, med njimi zagotovo Cecilia Sarkozy, ki se je tik pred volitvami vrnila k možu Nicolasu Sarkozyju samo zato, da bi ga kmalu po njih spet zapustila.
Za njo je prišla manekenka Carla Bruni, bolj prepoznavna po svojem slogu in žgečkljivih zgodbah iz preteklosti. In ne nazadnje prevarana novinarka Valerie Trierweller, ki je v Elizejski palači najprej obračunala z nekaj kosi pohištva, nato pa še javno s Hollandom z objavo knjige Hvala za ta trenutek.
Brigitte Trogneux se zdi drugačna. V Franciji je sprožila že vroče debate o feminizmu, emancipaciji, enakopravnosti med spoloma, seksizmu in kako bi francoska prva dama lahko delovala v bodoče. V prvih dneh po volitvah so mediji prvi par v državi sicer obsipavali z vsem mogočim. Da je ona kot babica, ki mu kuha čaj, mati levinja, ki preži na mladiča, na fantka igračo. Če bi bila razlika v starosti ravno obratna, bi se verjetno precej manj razburjali. A mnogim je par všeč in v njem vidijo prekinitev dolgočasnega vzorca veljakov, ki se kitijo z mladimi igralkami in drugimi damami.
Macronu štiriindvajset let starejša ženska daje še večjo kredibilnost. In da tudi sicer v življenju uresničuje, kar obljublja s svojo politiko. Namreč to, da se stvari lahko počnejo tudi drugače.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec