Prihajajo prazniki in do takrat bo Mariah Carey še nekajkrat zapela svojo božično uspešnico. Pesem, ki jo vrtijo vsepovsod. Po stokrat na dan.
Čeprav pri nas nimamo kamina ali Božička v rdečem, ki bi polnil nogavice. In kako lepo, če bi za praznike končno padal sneg. Kot sladkor v prahu na pladenj piškotov. Na veliko betonsko potico. Bela Ljubljana. A nič od tega. Nič od božiča, ki nam ga prodajajo v oglasih. In nikoli nič od tega, kar v pesmi poje Mariah Carey.
Vse, kar si želim za božič, si ti ...
A še ti si nisi podoben. Za božič že ne. Ko se konec leta približujejo še zadnji prazniki, v deželi zavlada izredno stanje.
Tako je bilo od nekdaj. Pri vseh generacijah, ki jih poznam. Pri nas doma nikoli ni bilo mirnega božiča, ampak en sam direndaj. Toliko priprav na popolne praznike, toliko pričakovanj, ki na koncu spet niso bila izpolnjena. Zato, ker darila niso bila sprejeta tako, kot smo pričakovali. Zato, ker se gostje niso zabavali, kot smo si želeli. Zato, ker se nihče ni zahvalil za naš trud. In ker se mi je vedno zdelo, da so druge družine za praznike srečne, da stojijo pred jelko in pojejo božične pesmi, medtem ko se mi prerekamo z dedom, da ne bi poslušal Abbe preveč na glas.
Z vseh strani nas zasipavajo z idiličnimi podobami božiča. Veseli december že z imenom sili k veselju in druženju. Morda sem konec leta zato tolikokrat pod pritiskom. Za vsako ceno moram ustvariti čudež. A kaj, ko ni betlehemske zvezde, ki bi vodila tja, tako kot je tri modre može.
Drži, božič je družinski praznik, praznik pričakovanj, a morda so ta postala prevelika. Vsa ta umetna evforija in presrečni ljudje ob obloženi mizi, ki se smehljajo s plakatov.
Vse, kar si zares želim za konec leta, je manj hrupa, manj zapravljanja, manj zabav za vsako ceno. In mir. Pred sorodniki, ki jih sicer nikoli ne srečam. Pred ljudmi, ki se mi nasmehnejo samo sredi decembra. Pred kolegi, ki odzdravijo zgolj na službeni zabavi.
Ko smo bili otroci, smo se na božično jutro, ko so drugi še spali, kar v pižami odplazili do jelke. Pod njo je bilo nekaj skromnih daril, ki smo jih hiteli odpirati, še preden bi se spet začel ves praznični pomp v hiši.
To so bili najlepši trenutki. Tista mala, drobna presenečenja v tišini.
Nekaj takega si zares želim za božič. Pa čeprav Mariah Carey o tem prepeva malo drugače.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec