Moških ne sprašujejo, kako krmarijo med kariero in družino

Nekdanja dirkačica

»Rada bi, da bi ljudi ocenjevali po rezultatih, ne pa po tem, katerega spola so,« pravi Lucija Sajevec, današnja direktorica delniške družbe AMZS. Ko je pred dvema letoma prevzela ta položaj, se je večina naslovov v medijih, ki so poročali o dogodku, nanašala na dejstvo, da je ženska. »Temu sama nisem posvečala nikakršne pozornosti, se pa tako in tako nerada izpostavljam in se hočem predvsem dokazati z delom,« dodaja nekdanja uspešna dirkačica v številnih avtomobilskih panogah. Njen sproščen odnos do delitev na ženska in moška področja je tudi posledica nekdanjega dirkaškega življenja. »Ko na dirkališču daš čelado na glavo, je spol nepomemben, pomembno je biti prvi v cilju. Poleg tega je v motošportu malo žensk, tiste, ki so, pa so dobre in si hitro poiščejo svoje mesto v moškem svetu. Mogoče se tudi zato lažje znajdem na tem položaju,« meni Lucija Sajevec, ki je pred prevzemom vodenja AMZS sedela za krmilom Centra varne vožnje na Vranskem, ki se je pod njeno taktirko razcvetel v najmodernejši tovrstni center v Sloveniji. Ker ji je z veliko iniciativnosti uspelo veliko narediti tako glede prepoznavnosti Centra kot programov so v AMZS še pred njenim prihodom na čelo podjetja že poznali njeno delo ter ekonomske in vsebinske dosežke.

Svojega položaja ne jemlje kot dokazovanje in s sodelovanjem ter svojim vodenjem želi stvari spreminjati po mehki poti. »V prvi vrsti smo vsi tu zato, da učinkovito dosegamo cilje in da se enakovredno kosamo s podobnimi družbami v panogi,« poudarja Lucija Sajevec.

Astrofizičarka in redna profesorica za astronomijo

Odkrite diskriminacije do žensk danes ni več toliko kot včasih. »Je pa še veliko čeri pod vodo, ki jih ne vidiš,« meni Andreja Gomboc, astrofizičarka in redna profesorica za astronomijo na Univerzi v Novi Gorici. Fizika je pri nas še vedno znanost, kjer je izrazit delež študentov moškega spola, le približno vsaka deseta bodoča fizičarka je ženskega spola. »Med študijem nisem občutila nobenih razlik, da bi mi bilo kaj lažje ali težje. Začne se po študiju, sploh pri poklicih, ki nimajo tipičnega delovnika od 7. do 15. ure ali pa zahtevajo pogoste udeležbe na strokovnih dogodkih v tujini. Tu se pozna razlika, ali ima nekdo družino ali ne, saj je kljub emancipaciji večina skrbi za otroke in družino še vedno na ženskih ramenih,« meni Andreja Gomboc. Ovire so pogoste v poklicih, kjer so na glavnih položajih moški, ki tudi postavljajo pravila in se ovir verjetno sploh ne zavedajo, ker nikoli niso bili v tem položaju. Tu ne gre za problem sposobnosti, ampak za družinske obveznosti.

»Na primer, na fakulteti v Ljubljani, kjer sem delala, so imeli pravilo, da moraš iti na podiplomsko izobraževanje v tujino vsaj za leto dni. To je obdobje po doktoratu, pri tridesetih, ko imaš navadno že družino. Moški kolegi so to rešili tako, da so šli v tujino med porodniškim dopustom svojih žena, vsi skupaj, ženske je služba doma počakala. Nasprotno pa se je do zdaj vedno z začudenjem gledalo na moške, ki bi za leto dni pustili službo in se pridružili ženi v tujini. Poznam nekaj kolegic, ki so zaradi tega odnehale, opustile znanstvene kariere in si našle službo drugje,« pojasnjuje razmere Andreja Gomboc. Včasih se ji je tudi zdelo, da so njeno mnenje preslišali, a ne ve, ali zato, ker je ženska, ali zato, ker ni bila na dovolj visokem položaju, morda pa le ni bila dovolj agresivna in vztrajna.

Programerka in raziskovalka

Tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko je delež ženskih študentk le okoli desetodstoten. Kar pa ne pomeni, da žensk to področje ne zanima, je prepričana tretja sogovornica, programerka in raziskovalka Alja Isaković, ki je z ekipo med delom v enem od podjetniških pospeševalnikov izvedela za koncept brezplačnih programerskih delavnic Rails Girls. »Zanimalo me je, ali je problem v tem, da se ženske v računalništvu res ne vidijo ali pa gre le za plod predsodkov, da je to še vedno moška zadeva. Ničesar nismo pričakovali, upali smo, da bomo zapolnili 25 razpoložljivih mest. Delavnice smo oglaševali prek družbenih omrežij in v 24 urah prejeli prvih sto prijav, kar je bil res pozitiven šok, sploh za fante v ekipi, ki si niso predstavljali, da punce računalništvo še kako zanima,« se spominja sogovornica in pripomni, da se je teh izobraževanj po vsej Sloveniji udeležilo že več kot dva tisoč žensk vseh starosti. Nekatere so poročale, da so jih očetje, bratje, fantje, ki so v teh poklicih, poskušali prepričati, da to ni zanje, saj so ženske. »Na večini tehnoloških dogodkov sem še vedno ena redkih žensk. Prepričana sem, da bi bilo za celo industrijo bolje, če bi jih bilo v njej prisotnih več.«

Ženske nerade silijo v ospredje

Danes bi moralo biti ločevanje na 'ženske' in 'moške' poklice že preživeto, a še zdaleč ni tako. Zlasti ker, kot v članku na portalu Mojedelo.com ugotavlja psiholog Aleksander Zadel, »... večina poklicev, ki niso uravnoteženi po spolu, skriva v ozadju preprosto računico. Bolj ko je neki poklic plačan in boljša je njegova statusna pozicija, bolj v njem prevladujejo moški.«

Ampak kljub vsemu se najdejo številne ženske, ki vsak dan dokazujejo, da sposobnost in uspešno delo nista odvisna od spola. In da se da. Končno ima Hillary Clinton dobre možnosti, da postane najmočnejša vodja na svetu, evropsko velesilo Nemčijo vodi Angela Merkel, ne nazadnje pa je tudi uprava Slovenskega državnega holdinga sestavljena iz treh žensk, ki bedijo nad celotnim državnim premoženjem.

A ženske si same pogosto postavljamo meje in svojih uspehov ne znamo dovolj poudarjati, medtem ko se moški z njimi lažje pohvalijo, ugotavljajo sogovornice. Težje se tudi izpostavljamo, ne silimo v ospredje.

Pri fantih se tekmovalnost in samozavest bolj spodbujata kot pri puncah, pri katerih se bolj cenijo požrtvovalnost, pridnost, skromnost, da ugodijo drugim, ne pa da sebe postavijo v ospredje in so samozavestne.

Zato ženske tudi težje prevzamejo vodilne položaje, saj če pokažejo odločnost, nemudoma dobijo nalepko 'tečnobe', medtem ko takšni moški veljajo za dobre vodje.

Družina in kariera

Z novimi generacijami se tudi to popravlja, je pa za spremembe potrebno kar nekaj časa. Prav tako nismo pri teh delitvah v Sloveniji osamljeni. »Ko sem delala v nemški družbi, tudi na vodstvenem položaju, so me vprašali, ali po porodniškem dopustu pridem nazaj za osem ur. Pa sem jim rekla, da je pri nas to normalno. Čudili so se, ja, pa kako boš zmogla z otroki?« se spominja Lucija Sajevec.

Ženske vedno sprašujejo, kako usklajujejo poklicno in družinsko življenje. »Katerega moškega to kdaj vprašajo? O dosežkih žensk se, verjetno na nezavedni ravni, tudi drugače poroča,« opaža Andreja Gomboc. Preprosto so ti manj vredni kot moški. »Če je moški tekmovalen, je ambiciozen in ve, kaj hoče, ženska je pa pogosto 'prasica' in egoistka. Če moški dela pozno v noč, je zagnan, ženska pa je slaba mati. Moški se ocenjujejo samo na podlagi dosežkov, ženske pa tudi na podlagi videza,« našteva Andreja Gomboc. Spomnimo se samo slovenske predsednice vlade Alenke Bratušek, koliko so se mediji ukvarjali z njenimi čevlji in oblačili! Pri moških se to pač ne dogaja.

Kar se Metka nauči ...

Čeprav je vsaka od naših treh sogovornic iz povsem svoje tradicionalno 'moške' stroke, imajo močno skupno točko. Nobene od njih niso doma vzgajali in usmerjali v 'ženske' vode, bile so deležne spodbude in podpore, da vsestansko razvijejo svoje talente. Seveda obstajajo razlike med spoloma, vendar lahko še danes prepogosto vidimo, da se deklice oblikujejo v princeske, fantki pa so deležni tehničnih igrač, spodbujata se njihova ustvarjalnost in logično razmišljanje, kar so pomembne veščine za tehnične poklice.

»Imela sem srečo, da mi je mama v otroštvu pozabila povedati, da računalništvo ni za punce, saj je tudi sama nekaj časa delala kot programerka in se gibala v tehnoloških vodah. Vedno mi je puščala proste roke,« se spominja Alja.

Zgodnja socializacija je nadvse pomembna. A medtem ko imajo dekleta v osnovni šoli še nekaj zanimanja za področja, kot je računalništvo, se vse skupaj ustavi v srednji šoli. »Punce v najstniškem obdobju začnejo dvomiti o svojih sposobnostih, so nesamozavestne. V medijih se poudarja zunanji videz in to, da so lepe, priljubljene, kar postane valuta za ženske. Tako gredo raje v bolj 'ženske' poklice. Bi pa poudarila, da nikoli ni prepozno, vedno lahko razvijaš talente v druge smeri,« odločno pove Alja Isaković.

Brez kvot še ne gre

Poudarjanje spola pri poklicnih dosežkih lahko ohranja neenako obravnavo v družbi, ravno tako tudi različne kvote. Zoprn je občutek, da je ženska nekje samo zaradi kvot, ampak če je del družbe moško dominiran, se stvari same od sebe ne bodo spremenile. »Poglejmo drugače: vzemimo, kot kažejo raziskave, da so talenti enakomerno porazdeljeni med oba spola. Ker nimamo kvot, večino pomembnih pozicij zasedajo moški, kar pomeni, da je tam približno polovica moških, ki so manj sposobni, kot bi bile ženske na teh položajih. Tako je zdaj na položajih preveč nesposobnih ljudi, ne pa, kot se bojijo nekateri, da bodo tja prišle nesposobne ženske, samo zaradi kvot,« svoje razmišljanje nazorno prikaže Andreja Gomboc. Zato so kvote pomembne in nujne, dokler ne bo dosežena kritična masa in stvari ne bodo delovale same od sebe. Lep primer so mednarodne znanstvene konference, kjer so bili dolga leta vabljeni predavatelji večinoma moški, saj so v organizacijskih odborih sedeli moški, ki se preprosto niso spomnili povabiti ženskih predavateljic. Danes, ko odbore financerji dogodkov prisilijo v uravnoteženo udeležbo po spolih, se potrudijo in jih najdejo, ženske pa se seveda nič slabše ne izkažejo, pa še vzdušje na dogodkih je manj napeto.

Družba, hkrati s tem pa tudi dojemanje poklicev, je še vedno prežeta s predsodki in stereotipi. Tako naj bi se razlikovali tudi ženski in moški načini vodenja; ženske naj bi imele bolj razvit občutek za druge in so bolj komunikativne, moški pa bolj tekmovalni, agresivni in odločni. A vse tri sogovornice so si edine v eni stvari: vsaka ekipa, vsak kolektiv najbolje funkcionira, če so mešani, saj vsakdo prispeva svoje značajske lastnosti, perspektive, strokovno znanje in izkušnje.

Besedilo: Stela Mihajlović
Fotografija: shutterstock, goran antley, primož predalič, osebni arhiv

Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži