Na kavču v svetovalnici Melite Kuhar

Tistega poletnega dne, je socialna pedagoginja, kolumnistka in terapevtka odnosov Melita Kuhar sedela na kavi v lokalu poleg svoje Svetovalnice, ko jo je prijatelj Robert Andolšek, ki je poznal njene namere o pisanju knjige, povprašal, kako napreduje delo v tej smeri.

Debelo ga je pogledala, on pa ji je mirno rekel, da ima knjigo praktično že napisano. Pravzaprav mnoštvo njih, saj aktivno piše že dobro desetletje, njih poglavja pa so zgolj še razkropljena po različnih portalih, revijah in časopisnih kolumnah. Vse, kar mora storiti, je to, da jih zloži v celoto.

Rečeno, storjeno.

Pred dnevi je tako prav na ta način nastala Melitina prva knjiga, v kateri so zbrana razmišljanja o partnerskih odnosih in o vsem, kar se dogaja v njih. Njena pisanja so tekom let navdihovale resnične stiske klientov, ki so v njeni Svetovalnici iskali nasvete na vseh segmentih odnosov. Zbrani teksti tako niso zgolj nadvse živi, saj temeljijo na primerih iz njene prakse, temveč tudi polni njenega širokega teoretične in akademskega znanja, čustvene inteligence ter raznovrstnih izkušenj z različnih področij človekovega čustvovanja in počutja.

Bralci obenem lahko pričakujejo, da bo branje Melitinih zbranih pisanj izdatno širilo njihovo obzorje, saj v Svetovalnici praviloma ni tabu tem. Ker Melita o svojih ugotovitvah praviloma piše iskreno, poljudno, življenjsko in brez dlake na jeziku, bo branje kratkočasno, obenem pa se bralci lahko nadejajo tudi potencialnih namigov za rešitve lastnih težav v svojih medosebnih odnosih.

Za pokušino si iz knjige izposojamo nekaj zanimivejših poudarkov iz kolumne, ki jo je Melita Kuhar naslovila: Tudi moški so čustvena bitja!

Moški na kavču

»... menim, da so moški prav tako kot me kompleksna in čustvena bitja,« je Melita Kuhar jasna takoj na začetku kolumne. »Včasih še bolj, le da tega ne morejo, ne znajo ali si ne upajo pokazati. Za robato moško zunanjostjo se zelo pogosto skriva osebnost, ki čuti strah pred tem, da bi okolica odkrila, kako ranljiv in občutljiv je moški v resnici.«

Da bi moški skril svojo povsem človeško ranljivost, se obda z zidovi obrambnih mehanizmov, kar je od zunaj nato videti kot brezbrižnost, egoizem ali celo agresivnost.

Pa znotraj?

»Nekoč je moški zapisal, da joka, da čuti in da potrebuje ljubezen, le da tega ne deli z drugimi, ker to v otroštvu ni bilo dovoljeno. Deček je vzgojen tako, da mora ob bolečini, krivici, strahu ali pomanjkanju ljubezni stisniti zobe in vse to prenesti brez ene solze ali upora,« v kolumni zgroženo nadaljuje Melita. »In tako se potem odrasli moški nauči, da si nadene trdno masko in gazi skozi življenje, znotraj sebe pa doživlja enake strahove, negotovosti ter potrebo po ljubezni in sprejetosti kot me, ženske.«

Melita vse to dobro ve, saj na kavč v svojo Svetovalnico včasih dobi tudi kakšnega moškega, ki ne zna pokazati svojih resničnih, globokih in lepih čustev do svoje ženske, ta pa je zato tik pred tem, da nad njim dvigne roke in zapusti partnerstvo. Melitina Svetovalnica je tako pogosto zadnji poskus rešitve tega partnerstva in potenciala te ljubezni, ki pa se je dotični moški mora šele naučiti v sebi zaznati in izraziti. Prav tega jih dotlej namreč še nihče ni naučil. V Svetovalnici se zato najprej osredotočijo prav na to, ’da je tudi moškemu dovoljeno biti čustven in iskreno odprt’. In to brez izgovorov in priučenih, pogosto neupravičenih strahov.

»Da se bo ob tem počutil podprto s strani svoje izvoljenke, ki se mu spričo izkazanih čustev ne bo posmehovala, temveč bo ponosna na to, da se ji je odprl, in bo to skrbno varovala ter ga podpirala pri tovrstnem procesu izgradnje zdravega medsebojne zaupanja. Posledično bo takšna zrela ženska dobila v dar moškega, ki bo zanjo naredil vse in še več. Ljubil jo bo takšno, kot je.«

Iskreno o partnerstvu