Na seznam počitniških branj uvrstite tudi Veliko čarovnijo Elizabeth Gilbert!

Tudi avtorica velikih uspešnic Jej, moli, ljubi in Pečat stvarjenja, Elizabeth Gilbert, piše, da jo je bilo nekoč strah slediti svojim sanjam. Ampak če ne poslušamo svojega notranjega – kreativnega – glasu, smo opeharjeni za največjo srečo in občutek izpolnjenosti. Zato poiščimo navdih. Opustimo vlogo žrtve. Soočimo se s svojimi strahovi. Prisluhnimo notranjemu glasu. Drznimo si. Poiščimo ravnovesje med duhovnostjo in praktičnostjo. Živimo ustvarjalno in si ustvarimo življenje svojih sanj.

Elizabeth Gilbert se je rodila v Connecticutu leta 1969 in odraščala na majhni družinski farmi, kjer so gojili božična drevesca. Študirala je v New Yorku, politologijo, ponoči pa je pisala kratke zgodbe. Po končanem študiju je nekaj let potovala po Ameriki in delala kot natakarica; kratek čas je bila zaposlena celo na nekem ranču, izkušnje pa je pozneje prenesla tudi v svoja dela. V New Yorku se je preizkusila kot novinarka, med drugim je pisala za Spin, GQ in The New York Times Magazine. Na osnovi zgodbe, ki jo je objavila v reviji GQ o tem, kako je bilo delati v lokalih, je pozneje nastal scenarij za film Dobre mrhe. Leta 2000 je objavila prvi roman, Stern men, ki ni bil preveden v slovenščino. Vendar je Elizabeth Gilbert zares zaslovela šele, ko je leta 2006 objavila avtobiografski roman Jej, moli, ljubi, ki je bil kar 57 tednov na prvem mestu lestvice v New York Timesu. Izšel je v desetih milijonih izvodov, in to v več kot tridesetih jezikih, tudi v slovenščini (prvič leta 2008). V njem je opisala svojo pot okoli sveta, na kateri je po razvezi iskala smisel in uteho. Knjiga je postala tako priljubljena, da so Gilbertovo uvrstili med sto najvplivnejših ljudi na svetu, leta 2010 pa so po njeni zgodbi posneli tudi istoimenski film z Julio Roberts v glavni vlogi. Istega leta je sledilo še nadaljevanje tega romana, ki je nosilo naslov Za vedno (tudi v slovenščini).

Leta 2013 je Gilbertova izdala še roman Pečat stvarjenja (v slovenščini je izšel leto pozneje), ki načenja zgodovinsko temo botaničnih raziskovanj v 19. stoletju, čeprav je predvsem zgodba o ženski, ki išče svoje mesto v pretežno moškem svetu. V časopisu Wall Street Journal so zapisali, da je to »najbolj ambiciozno in najboljše zamišljeno delo v dvajsetletni karieri Elizabeth Gilbert«, knjiga pa je bila večkrat nominirana za najboljši roman v letu 2013. Poleg pisateljevanja se Gilbertova vse bolj uveljavlja tudi kot govornica na prireditvah TED.

Pred dnevi je na svoji Facebook strani oznanila, da se ločuje od moža, ki ga poznamo kot »tistega Brazilca iz Jej, moli, ljubi«.

Iz knjige Velika čarovnija!

Citati iz knjige Velika čarovnija, Opustimo strah in živimo ustvarjalno:

• Vesolje skrije nenavadne dragulje globoko v nas vseh, potem pa mirno gleda, ali jih bomo znali najti. Lov za odkritjem teh draguljev – to je ustvarjalno življenje. Najprej pogum, da se lotiš tega lova – to je tisto, kar zaneseno, očarano bivanje loči od običajnega. Rezultati tega lova, pogosto presenetljivi – to je tisto, čemur pravim Velika čarovnija. Je večje, je srečnejše, je razširjeno življenje, in je prekleto bolj zanimivo življenje. Živeti na ta način – nenehno in vztrajno spravljati iz sebe na dan dragulje, ki so skriti v notranjosti – je umetnost, umetnost sama po sebi. Kajti ustvarjalno življenje je tisto, kjer se vedno zadržuje Velika čarovnija.

• V sebi imate skrite zaklade – izjemne zaklade – in jaz tudi in tudi vsak okrog nas. Spraviti te zaklade na svetlo pa terja delo in vero in osredotočenost in pogum in dolge ure predanosti, in ura tiktaka in svet se vrti in mi preprosto nimamo več časa, da bi razmišljali tako malenkostno.

• Če namreč nekaj dovolj ljubite in želite – pa karkoli je to – potem vam res ni hudo pojesti še dreka v sendviču, ki spada zraven.

• Če si recimo res želite imeti otroka, potem vam ni mar za jutranjo slabost.

• Če res hočete biti duhovnik, potem vam ni težko poslušati o težavah drugih ljudi.

• Če res ljubite nastopanje, boste sprejeli tudi neudobje in nadležnost življenja na cesti.

• Če res hočete videti svet, boste tvegali, da vas na vlaku okradejo.

• Če res hočete vaditi umetnostno drsanje, vam ne bo težko ob mrzlih jutrih vstajati pred svitom in iti na drsališče.

• Zakaj ljudje vztrajajo pri ustvarjanju, celo ko je težko in neudobno in pogosto ne prinese finančnega povračila? Vztrajajo, ker so zaljubljeni. Vztrajajo, ker čutijo strast do svojega poslanstva. Kadar so ljudje zaljubljeni, jim ni mar, da so prikrajšani za spanec ali za kosilo ali večerjo. Žrtvovali bodo, kar bo treba, in predrli vse ovire, samo da bodo sami z objektom svoje predanosti in obsedenosti – ker jim je to pomembno. Zaljubite se na tak način v svojo ustvarjalnost in preverite, kaj se bo zgodilo.

Še več predlogov za dobra branja!

V nadaljevanju še nekaj knjižnih novosti Mladinske knjige, ki so kot nalašč za počitniška branja.

• Luis Sepúlveda ZGODBA O POLŽU, KI JE ODKRIL POMEN POČASNOSTI

Priznani čilski pisatelj je v tej poetični zgodbici spisal poklon počasnemu ritmu narave. Pripoved o polžu, ki zapusti varno zavetje doma in se poda na nevarno pot, da bi izvedel, zakaj so polži počasni, vabi, da se na svet okoli sebe ozrete s svežimi, drugačnimi očmi. V tej lepo zgodbi bodo uživali mladi in malo starejši bralci, stari vse od 8 pa do 88 let.

Luis Sepúlveda je za svoja dela prejel več nagrad. Uspeh je požel tudi pri slovenskih bralcih, in sicer z Zgodbo o mačku, ki je naučil galebko leteti ter knjigo Starec, ki je bral ljubezenske romane.

• Aleš Berger POVZETKI

V Povzetkih se Aleš Berger (pet let po esejistični knjigi Omara v kleti) zazira v preteklost in lušči iz nje spominske drobce, hkrati pa evidentira in arhivira tudi sprotno, sočasno dogajanje. Žlahtni nostalgični zapisi se prepletajo z esejističnimi proznimi skicami, a vse bolj ljuba mu postaja kratka oblika, v katero aforistično zgošča sočutna opažanja in sarkastične zaznave o sebi in soljudeh.

• Jiři Bezlaj EVANGELIJ ZA PITBULE

Jiři Bezlaj, kipar in dolgoletni učitelj umetnostne zgodovine, je tudi esejist in avtor pesniške zbirke Poletje. Kratki roman Evangelij za pitbule je njegovo prvo prozno delo, v njem so se zgostile dolgoletne izkušnje iz sobivanja z mladostniki. Glavna junakinja je dijakinja tik pred maturo, govori o vsem, tudi o najbolj intimnih zadevah, preskakuje s teme na temo, a na koncu iz njenega na videz nepovezanega »nakladanja« vendarle razberemo, kaj je vzrok za pekočo bolečino v želodcu in za neuspeli poskus samomora.

• Josip Osti DUHOVI HIŠE HEINRICHA BÖLLA

Josip Osti je bil pred mnogimi leti štipendist Sklada Heinricha Bölla v Langenbroichu. Tam je nameraval napisati mozaično knjigo, sestavljeno iz zgodb in anekdot o pisateljih, ki jih je doživel na svoji koži ali pa je zanje slišal med številnimi literarnimi druženji kot dolgoletni urednik pri sarajevski založbi Veselin Masleša in kot direktor mednarodnega pesniškega festivala Sarajevski dnevi poezije. To namero je uresničil dvajset let pozneje in nastale so, kot pravi Boris A. Novak, zgodbe duhov, duha in duhovitosti.

• Barbara Pogačnik ALICA V DEŽELI PLAŠČEV

V pesniški zbirki Barbare Pogačnik se Alica iz naslova namesto v čudežni deželi znajde v deželi, kjer se, skupaj z drugimi liki otroških junakinj, kot so Sneguljčica, Ronja, Gerda, Pepelka in druge, sooča s »preoblačenjem« čustev in s teatrom v areni življenja in zdi se, da gre za boleč iniciacijski proces. Vse, kar je nenavadnega, spoznava z nekakšno notranjo tipalko, skupaj z drugimi literarnimi in resničnimi ženskami na različne načine potuje proti zapletenemu vprašanju lastnega jaza in identitete.

Več o knjižnih novostih tudi na emka.si.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord