Fizioterapevt Nace Gartner: “Prisluhnite svojemu telesu”

Fizioterapevt Nace Gartner: “Prisluhnite svojemu telesu” (foto: Helena Kermelj) Helena Kermelj
Vir: Story
26. 9. 2018

Pri vsakem začetku ukvarjanja s športnimi aktivnostmi je treba biti previden, predvsem pa zmeren. Fizioterapevt Nace Gartner iz centra zdravja in harmonije Althea poudarja, da ne smemo pretiravati, saj zaradi preobremenitve v lepih jesenskih dneh, ki prihajajo, mogoče ne bomo mogli uživati, kot bi želeli.

Story: Danes se lahko pohvalite s številnimi priznanji in diplomami. Zakaj pa ste se odločili za poklic fizioterapevta?

Tudi mama je fizioterapevtka, specialistka na področju nevrofizioterapije, a ji ni bilo najbolj všeč, da sem se odločil za študij fizioterapije. Verjetno pa moja želja izhaja iz smučanja, ki sem ga treniral dolga leta. Takrat sem se prvič srečal s poškodbami. Bil sem tudi del slovenske reprezentance, pri dvajsetih pa sem opustil šport in se posvetil študiju.

Story: Je zaradi športnih izkušenj tako lažje obravnavati poškodbe, s katerimi se srečujejo športniki?

Morda, kadar sem tudi sam kaj podobnega že doživel, sicer pa dvomim, da je zato kaj lažje. Še danes se poskušam rekreirati, da občutim kakšne bolečine, lažje poškodbe, kar mi pomaga v praksi. Tako lažje svetuješ, predvsem rekreativcem. Če sam tega ne izkusiš, težko deliš nasvete.

Story: V tem času ste pomagali številnim slovenskim športnikom, reprezentancam, odpotovali ste na številne olimpijske igre ... Kaj je ključno pri obravnavi športnikov?

Predvsem obravnava, ki mora biti na nivoju. Pri tem sodeluješ s celotno zdravstveno ekipo, sploh na večjih tekmovanjih si povsem podrejen procesu. Včasih je to le lahka masaža, spet drugič pomagaš pri poškodbah. Včasih želijo že, da si le zraven pri treningih.

Story: Zakaj ste se odločili, da postanete del olimpijske karavane? Tako ste se ji pridružili na poti v Rio de Janeiro, Soči, Vancouver ...

Ni šlo za odločitev, temveč sem nekako povsem spontano zaplaval v to. Na prve olimpijske igre sem šel kot fizioterapevt deskarjev na snegu v paralelnih disciplinah in pomagal še našim športnikom, ki tam niso imeli svojih fizioterapevtov. V naslednjih letih je zaradi pomanjkanja sredstev veliko reprezentanc ostalo brez terapevtov, zato je nastala potreba, da OKS za različne olimpijade najame zunanje sodelavce. Tako so med drugimi izbrali tudi mene.

Story: Je težko pridobiti zaupanje športnikov?

Mislim, da se ne razlikujejo kaj dosti od drugih ljudi. Če so zadovoljni s tvojim delom, ti zaupajo, drugače pač ne. Najpomembnejše je prav zaupanje. Pomaga ti tisti, ki mu zaupaš, s katerim že dlje časa delaš. Imam kar nekaj prijateljev, ki hodijo drugam na terapije, pa me to nič ne moti. Je stvar navade, zaupanja. Kot frizer pri ženskah. (smeh)

Story: Za športnika je šport namreč življenje, služba.

Res je, zato želijo tako kot vsi čim prej okrevati. Tudi pri športnikih ne gre prehitevati vrste, češ, bomo hitreje stvar uredili, z večjim številom terapij. Kaj dosti hitreje, kot se poškodba celi, ne gre, čeprav si športnik. Prav zato jih je treba malo 'bremzati', predvsem kar se števila vaj tiče. Daš jim navodila in vaje, navadno pa radi pretiravajo. Mislijo, da več ko naredijo, hitreje se bodo znebili težave. Pa ni tako. Včasih je učinek ravno nasproten. Velikokrat jih moraš poslati domov in jim zabičati, naj počivajo, medtem ko je pri povprečni populaciji ravno nasprotno, saj ljudje delajo premalo vaj.

Story: Kje je meja bolečine, ko se začnemo ukvarjati s športom? Kdaj je treba obiskati strokovnjaka?

Takrat, ko športa ne moremo več izvajati. Če boli le na začetku, med rekreacijo pa morda niti ne, še ni razloga za alarm. Kadar pa se med aktivnostjo težava stopnjuje, po koncu pa še nekaj dni občutimo bolečino, je treba poiskati pomoč.

Story: Je napaka tudi v tehniki? Čeprav, če narobe tečeš že desetletje in tega niti ne opaziš ...

No, ne, če deset let nisi imel težav, potem pusti pri miru. (smeh) Največkrat je težava, ko ljudje tečejo dalj časa, potem pa spreminjajo tehniko in se jim vse skupaj sesuje, jih boli. Največkrat je težava, ko začnejo hoditi na tekmovanja, v želji po boljših rezultatih se vpišejo v šolo in tam spreminjajo tehniko. To je prav, vendar pa se bo morda prav to poznalo pri poškodbah. Tako je bolje, da ostanejo pri rekreaciji, kot da stopnjujejo zahtevnost.

Story: Recept je torej ta, da prisluhnemo lastnemu telesu?

Seveda, pri vseh stvareh je tako. Če nekaj boli, poskušaš najti vzrok za bolečino. Če si dan pred tem pretiraval, ti je hitro jasno. Če pa se bolečina pojavi in stopnjuje, je fino poiskati strokovno pomoč. Predvsem s tem preprečimo nadaljnjo škodo. Pri tekačih je dostikrat težava v ahilovi tetivi, premalo počitka in stopnjevanju teka; težave se kopičijo in na koncu je proces rehabilitacije zelo dolgotrajen. V tem primeru bi bilo bolje obiskati pomoč kot preventivo.

Story: Zmernost?

Seveda! Vsak šport, ki se ga lotimo po dolgem času, zahteva zmernost. Velikokrat vmes bolečine niti ne občutimo, zgolj utrujenost, naslednji dan pa nastopi kriza. Navadno gre le za vnetja, težava v nekaj dneh izzveni, ob ponavljanju pa se pojavijo preobremenitvene poškodbe na tkivih.

Story: Kdaj je bolečina v mišicah odraz pretiravanja, tega, da smo šli čez meje?

Vsak muskelfiber je neke vrste poškodba, sploh določene aktivnosti bodo ob prvem izvajanju brez dvoma povzročile bolečine v mišicah. Pogosto so to hribi in hoja navzdol. Če mišice bolijo nekaj dni, je to povsem običajno. Mišice se hitro privadijo, tako bo v drugo že dosti bolje. Seveda pa se moramo izogibati bolečini, zaradi katere potem naslednje dni komaj hodimo. Športnik bo hitro ločil med poškodbo in muskelfibrom, rekreativec pa ne. Najlaže oceniš po neki splošni presoji. Če te bolita obe nogi, verjetno ni poškodba. Bolečine v mišicah po navadi izzvenijo v treh dneh, pojavijo pa se kakšen dan po aktivnosti, poškodbo pa hitro občutiš, je točkovno usmerjena.

Story: Ga lahko ublažimo z določenimi pripravki?

Bolečin v mišicah ne moremo preprečiti s pripravki, lahko le z zmerno aktivnostjo. Je povsem naraven pojav, kaj dosti drugače ne gre. Prav je, da se na aktivnost pripravimo, najprej obiščemo nekaj manjših hribov, potem pa stopnjujemo težavnost.

Story: Plavanje kot regeneracija?

Ni slabo, čeprav je odvisno od vrste plavanja. Voda brez dvoma pozitivno vpliva na telo, saj razbremeni sklepe. Poleg tega voda stiska skupaj mehka tkiva.

Nacetov nasvet za vse rekreativce: "Aktivnosti se lotite sami"

"Na začetka se aktivnosti lotite sami, ne v skupini. Velikokrat se namreč zgodi, da precenimo svoje sposobnosti. Pretiravamo, ker se prilagajamo drugim. Sam pa poslušaš svoje telo, najdeš tempo, ki ti ustreza. In pa seveda, če občutite bolečine naslednji dan, pojdite zgolj na sprehod, ne pretiravajte. Ko se počutite spočiti, se vnovič lotite aktivnosti. Fino je imeti več aktivnosti, predvsem tek je za telo zelo stresna aktivnost. Zato je dobro, da ga kombiniramo tudi s kolesom oz. drugimi dejavnostmi."

Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Helena Kermelj

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story20/2018

Naročite se na revijo Story:

01 3000 780 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 20/2018

Story 20/2018, od 13. 09. 2018