Pišem vam, ker nimam ideje, kako naj rešim težavo. 50-letni mož je pred dvema letoma izgubil dobro plačano službo. V našo družinsko skupnost je torej prispeval več kot jaz, a treba je poudariti, da je bil službeno veliko od doma, tako da sem jaz skrbela za dom, za enega otroka in še delala. Težava je, ker zdaj že dve leti nikjer ne dela, ima ponudbe, a mu je vsaka služba 'pod častjo', kot pravi on, da je izobražen, ker ima izkušnje in še bi lahko naštevala. Poleg tega mi tudi doma nič ne pomaga, za vse sem popolnoma sama. Na začetku sem ga podpirala, da naj si malce oddahne, saj imava mojo plačo. A zdaj se to vleče že toliko časa, da sem že težko prijazna z njim. Kako naj mu razložim, da tako ne gre? Naj mu zagrozim s kovčki? Naj ga poskušam spraviti k psihologu? Ali naj ga pustim pri miru in se sploh ne zmenim več za to? Vem, da moje težave ne boste rešili, potrebujem pa nasvet.
Hvala, Sonja
Izmikal se bo, a vztrajaj
Draga Sonja! Mislim, da je v današnjem času kar veliko žensk v podobnem položaju, kot si se znašla sama. Vsekakor to ni dobro in vajin odnos se ne bo izboljšal, nasprotno. Sama boš vse težje prenašala njegovo brezdelje in konec koncev tudi manjši družinski proračun. Res nekoliko čudno, da se mu ne da poprijeti za kakšno delo, saj je zdaj v odličnih letih za kariero ... Pomisli samo, koliko let ima še do pokoja. Verjetno bo težko začeti pogovor, ker se bo zagotovo izmikal, a vztrajaj. Mogoče mu malce tudi zagrozi s kakšno sankcijo. Ali pa mu v šali reci, da naj potem vsaj postane bloger abraham ... Šalo na stran, zadevo čim prej reši, ker bo sicer slabo za vso družino.
Sandra, 33 let
Spodbudite ga
Njegov pristop je precej sebičen in škodljiv za družinsko klimo. Zanimivo, da ga k delu ne žene že to, da mora biti finančno odvisen od svoje žene, sploh če je bil prej on tisti, ki je domov prinašal večinski delež proračuna. Mogoče bi ga bilo dobro spomniti na tiste čase. Da mu poveste, kaj vse bi si še lahko privoščila, kako bi vaše življenje bilo lahko bolj kakovostno in s tem tudi vi srečnejši. Nič ni narobe, če mu iskreno poveste, da takšnega življenjskega sloga pri njem ne boste podpirali, že zato, ker veste, da ga bo to posledično vodilo v še večji odpor do dela, posledično pa do preziranja samega sebe. Potem pa ga spodbudite tako, da mu naštejete vse pozitivne stvari, ki bi sledile, če bi se vrnil na delo.
Tim, 39 let
Preveč ste si naložili
Potrpežljivost ima svoje meje in vaš mož zelo preizkuša vaše. Pa saj tako ne morete več živeti! Čisto preveč ste si naložili. Če bi vam vsaj pomagal pri gospodinjskih opravilih in pri vzgoji otrok, bi še nekako šlo ... Prepričana pa sem, da je najslabša izmed vseh možnosti, ki jih omenjate, da ga pustite pri miru. Če se boste navzven pretvarjali, kot da nič ni, v sebi pa kuhali zamero, boste s tem izražali prikrito agresivnost. Verjemite, ne bo se dobro končalo. Raje se pogovorite z njim in mu odkrito povejte, da tako več ne gre ... Če niti to ne bo pomagalo, pa mu zagrozite s kovčki!
Manca, 39 let
Naj pomlad prinese spremembe
Verjamem, da ti je težko gledati moža, ki že dve leti propada. Vajin odnos pa se je tudi zaradi tega skrhal. Lahko ga mirno soočiš s težavo, povej mu, da ne zmoreš več. Povej mu, katere naloge naj prevzame v gospodinjstvu. Začni z malimi koraki, naloži mu samo eno stvar, da bo ponovno postal bolj samozavesten in se bo počutil koristnega. Povabi ga nekam na lepše, da bo videl, da ti je še vedno do njega, da ga imaš rada, in se mu lepo zaupaj. Če si se že poskušala pogovoriti in vama ne gre, bi bilo morda res bolje, če bi pomoč poiskal pri psihologu. Gre namreč za to, da se mora tvoj mož soočiti s tem, da stare službe ne bo več nazaj, in če ne bo sprejel nove službe, ki je seveda lahko manj plačana, mu bo družinsko življenje dokončno propadlo.
Helena, 40 let
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
