Sodniki so že med razpravo septembra dali vedeti, da so do takšne prakse skeptični.
Nemško zvezno sodišče (BGH) bo leta 2026 sprejelo vrsto pomembnih sodb, ki bi lahko močno vplivale na vsakdanje življenje milijonov državljanov. Sodišče bo odločalo o zaslužku pri podnajemih stanovanj, podnebnih tožbah proti avtomobilski industriji, diskriminaciji pri iskanju stanovanja ter morebitnih škodah zaradi cepiva proti koroni.
Podnajem z dobičkom – dovoljeno ali ne?
Eden ključnih primerov se nanaša na najemnika iz Berlina, kateremu je bila odpovedana najemna pogodba, ker je svoje stanovanje oddajal v podnajem za več kot dvakrat višjo ceno od tiste, ki jo je sam plačeval. Njegova najemnina je znašala 460 evrov, od podnajemnika pa je zahteval kar 962 evrov na mesec. Sodniki so že med razpravo septembra dali vedeti, da so do takšne prakse skeptični.
Poudarili so, da je namen podnajema predvsem ohranitev stanovanja med začasno odsotnostjo, na primer zaradi bivanja v tujini, ne pa ustvarjanje dobička. Končna sodba se pričakuje 28. januarja.
Podnebne tožbe proti BMW-ju in Mercedesu
Veliko pozornosti pritegujejo tudi podnebne tožbe, ki jih je Nemška okoljevarstvena zveza vložila proti proizvajalcema avtomobilov BMW in Mercedes. Aktivisti zahtevajo prepoved prodaje vozil s klasičnimi motorji z notranjim zgorevanjem od novembra 2030. Svoje zahteve utemeljujejo s Pariškim podnebnim sporazumom in nemškim zakonom o varstvu podnebja.
Čeprav so nižja sodišča v Münchnu in Stuttgartu tožbe že prej zavrnila, se BGH prvič sploh ukvarja z vprašanjem podnebne odgovornosti proizvajalcev avtomobilov. Obravnava je predvidena za 2. marec.
Diskriminacija pri iskanju stanovanja
Konec januarja bo sodišče odločalo tudi o primeru diskriminacije na nepremičninskem trgu. Ženska s pakistanskim imenom je od posrednikov prejemala zgolj zavrnitve, ko pa je poslalo enako prijavo z nemškim imenom, ji je bil takoj ponujen termin za ogled stanovanja. Sodišče v Darmstadtu je posredniku že naložilo plačilo odškodnine v višini 3.000 evrov. BGH mora zdaj odločiti, ali za diskriminacijo odgovarjajo tudi posredniki ali izključno lastniki stanovanj.
Morebitne škode zaradi cepiva proti koroni
Za 9. marec je napovedana sodba v primeru morebitne škode, povzročene s cepivom proti COVID-19. Gre za tožbo ženske iz Mainza, sodišče pa bo pojasnilo, pod kakšnimi pogoji proizvajalci cepiva nosijo odgovornost in kdaj imajo oškodovani pravico do informacij o znanih stranskih učinkih. Sodniki so že nakazali, da so nižja sodišča morda postavila previsoke pogoje za uveljavljanje te pravice. Ključno bo, ali je mogoče povezavo med cepljenjem in zdravstveno škodo šteti za prepričljivo.
Pravila za solastnike stavb
Lastniki stanovanj posebej spremljajo sodbo, napovedano za 27. marec. Takrat bo BGH odločal, ali morajo skupnosti etažnih lastnikov obvezno pridobiti več ponudb, preden najamejo obrtnike. V konkretnem primeru je skupnost neposredno najela steklarja in pleskarje, s katerimi je imela že prej dobre izkušnje, del lastnikov pa je to izpodbijal. Sodišče bi lahko pojasnilo, od katerega zneska in v kakšnem obsegu je treba pridobiti primerjalne ponudbe. Čeprav se v praksi pogosto uporablja pravilo treh ponudb, na najvišji sodni ravni to še ni potrjeno.
Preberite še: Sveče: Ko boste to prebrali, jih ne boste več želeli imeti doma