»Nimaš fanta? Ti ni nihče všeč?« Po nekajsekundnem premoru sledi nadaljevanje: »So ti všeč punce, mislim, no, si lezbijka?«
In še veliki finale: »Boš vedno sama?«
Ko na kosilu s sorodniki zmanjka aktualnih tem, pride namreč na vrsto analiza vsakega člana posebej. Navzoči se potrudijo, da najdejo kakšno šibko točko posameznika in potem prav po terapevtsko ponujajo rešitve. Debata o tisti 'samski' za mizo se praviloma zato vedno ustavi pri srčnem izbrancu. Pravzaprav neizbrancu, če smo natančni.
"Vprašanje, kaj neki je narobe z mano, da pri 'poznih dvaindvajsetih' postopam sama naokrog, vedno buri duhove. Ker samo skomignem z rameni in se mi ne ljubi filozofirati, skrb prevzamejo drugi in kar sami nadaljujejo pogovor. Stvar se konča nekako takole: spoznajo, da je stvar bolj zakomplicirana, kot se zdi, saj je že v osnovi nekaj narobe – jaz namreč ne kažem nobenega zanimanja za iskanje gospoda Pravega," je za revijo Elle iskreno zapisala Sara Jagodič, ki je danes celo mnenja, da je najti dobrega fanta približno tako kot najti dobro službo.
"Oboje je redko in hudičevo zahtevno. A daleč od tega, da bi zaradi svoje izkušnje moškim, poroki in vsemu, kar spada zraven, napovedala vojno. Res je, priznam, sem feministka z velikim f in opozarjam, da ženske danes pravzaprav velikokrat zastavijo lastno življenje za ceno skupnosti, zaradi nepisanih pravil družbe. Nič ni narobe s tem, le prevečkrat sem bila najboljša prijateljica, ki je čez noč ostala sama, ker je moje mesto zasedel vedno novi fant; na vrsto pa sem spet prišla, ko je bil čas, da ji pomagam brisati solze in ji ponudim serijo najhujših zbadljivk, ki sem jih sposobna skovati o moških."
Preberite več na Elle.si
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
