Kako preživeti in uspevati v dobi narcizma, upravičenosti, brezobzirnosti in toksičnih odnosov?
Dr. Ramani S. Dursvasula, vodilna strokovnjakinja za narcizem, v knjigi z naslovom ’Sploh veste, kdo sem jaz?’ seže onkraj odnosov z narcističnimi partnerji in se podrobno loti tudi drugih narcističnih ali kako drugače težavnih in toksičnih odnosov: s priženjenimi sorodniki, sorojenci, starši, otroki, sodelavci, šefi pa tudi naključnimi neznanci, ki nam lahko zagrenijo življenje s svojo brezobzirnostjo in prepričanjem, da se mora vse vrteti okoli njih.
"Sploh veste, kdo sem jaz?"
'Sploh veste kdo sem jaz?' je postala mantra sodobnega sveta in tem ljudem danes preprosto ne morete ubežati.
Srečujete jih doma, v službi, v soseščini, na družabnih prireditvah, družbenih omrežjih ali pa na vaše življenje vplivajo s svojimi političnimi odločitvami. Naravnost mrgoli pa jih med potniki prvega razreda, gosti restavracij z Michelinovimi zvezdnicami in seveda holivudsko smetano.
"Leta 2009 je Miley Cyrus ob stojnici s hamburgerji izjavila: ’Vi to resno? Me ne prepoznate? Jaz sem Miley Cyrus!’ Istega leta so citirali tudi Dino Lohan, mamo igralke Lindsay Lohan, ki je v nočnem klubu izjavila ’Sploh veste, kdo sem? Naredili boste veliko napako … res veliko!’ Leta 2006 je David Hasselhoff v Wimbledonu pijano momljal ’Samo nekaj bi rad spil. Sploh veste, kdo sem jaz?’ Leta 2012 je Rihanna plesala na točilnem pultu v nočnem baru, ki se je podrl in medtem, ko so jo nesli iz kluba, je kričala: ’Sploh veste, kdo sem jaz?’ Shia LaBeouf je leta 2014 s kričanjem zmotil premor med gledališko predstavo Cabaret na Brodwayu: ’Jebenti, vi sploh veste, kdo sem?’ Leta 2014 naj bi Alec Baldwin s kolesom vozil na napačni strani Union Square v New Yorku in izjavil: ’Odjebi … to je totalno sranje. Sploh veste, kdo sem jaz?’ Ko so leta 2007 Faye Dunaway zavrnili bančno kartico v eni izmed trgovin Banana Republic, je rohnela: ’Sploh veste, kdo sem jaz? Jaz sem Faye Dunaway!’ Margaret Cho je leta 2013 v korejskem zdravilišču jezno siknila: ’Sploh veste, kdo sem jaz? Jaz sem Margaret Cho!’ ker se ji je zdelo, da tamkajšnje osebje ne odobrava njenih tatujev."
Ta fraza odraža popolno pomanjkanje samozavedanja in grandiozen občutek upravičenosti. Zakaj bi namreč kdorkoli sploh moral vedeti, kdo ste? Samo narcističnični in najbolj samovšečni med nami lahko domnevajo, da so tako posebni, da bi jih drugi morali poznati ali da jim njihov status daje pravico do posebnih privilegijev.
"Takšen status se lahko pridobi s slavo, bogastvom, aristokratskim poreklom, najpogosteje pa je rezultat grandiozen zablode," je jasna dr. Ramani, ki nato opozori, kako relativen je v resnici takšen status. "Lahko ste najpomembnejši moški ali ženska v svojem majhnem mestu, soseski ali na delovnem mestu, vendar zunaj tega okolja najverjetneje nihče nima pojma, kdo ste. Slava in status sta lahko lokalna ali globalna (ali pa zgolj v glavi)."
Narcizem je v trendu
Vzorci upravičenosti, narcizma, javnih izbruhov ter toksičnega vedenja so zadnja leta še v porastu.
Dr. Ramani v knjigi tako piše, da je narcizem postal trendovska beseda, ki se uporablja že za opis predsednika Združenih držav, pa tudi mnogo drugih svetovnih voditeljev, generalnih direktorjev, senatorjev zvezdnikov, poslanec, voditeljev inštitucij, športnikov, oligarhov, propadlih filmskih mogotcev, igralcev in še za kup številnih drugih ljudi.
Če se na tej točki kdo sprašuje, kaj imajo vsi ti ljudje opraviti z vami, ko pa niste v neposrednem odnosu z njimi, je dr. Ramani mnenja, da bi vas to moralo še kako brigati.
"Zdi se, da riba res začne smrdeti od glave navzdol. Ta razmah človeške toksičnosti in narcizma med političnimi in korporativnimi voditelji, slavnimi osebnostmi in drugimi vplivnimi posamezniki je dober pokazatelj, kaj se bo zgodilo tudi s preostalo družbo. Danes lahko grdo vedenje opazimo že povsod: na letalih, v hotelih, v restavracijah in lokalih s hitro prehrano, na avtocestah in kolesarskih stezah, na nogometni tekmi vašega otroka in v univerzitetnih učilnicah. Priča ste mu vi, vaši otroci in vsi ostali v vaši bližni. Upravičenost, narcizem, brezobzirnost in toksično treh zlorabljajoče človeško vedenje in medsebojni odnosi postajajo nova normalnost. Prijaznost izgublja na vrednosti, še zlasti pri moških, empatijo in ranljivost pa označujemo za šibkost."
In potem je tu še pospeševalec sodobnega toksičnega in narcističnega sveta: družbeni mediji.
"Svet, v katerem ljudje prek Facebooka, Instagrama ali kot vplivneži objavljajo vsak trenutek svojega življenja – vse to postaja plodna podlaga za ultimativni ’Sploh veste, kdo sem jaz?’"
Pa ste se kdaj vprašali, zakaj so ti ljudje takšni?
Kako nastanejo narcisi
"Ne obstaja samo en pravilen odgovor – vzroki, zakaj pride do narcizma, težavnosti in antagonizma, so lahko različni. Večini pa je skupna prepletenost določenih prirojenih dejavnikov temperamenta in okolja," pravi dr. Ramani in poudari, da tudi pri tem ni nobenih zagotovil.
"Obstaja veliko ljudi, ki so jih starši zanemarjali, razvrednotili in celo zlorabljali, pa so kljub temu odrasli v prijazne in empatične odrasle in postali odlični partnerji, starši in ljudje. Obstaja pa tudi mnogo takšnih, ki so odraščali v zelo ljubečih, empatičnih in stabilnih domovih, pa so postali zelo toksični in narcisoidni."
Kot pri vseh človeških stvareh tudi tukaj obstajajo številne izjeme, pa vendar dr. Ramani nato v nadaljevanju naniza nekaj očitnih vzorcev in verjetnosti, ki lahko pripeljejo do narcizma, kar sklene v ’formuli za vzgojo narcisa’.
Če si torej ne želite otroka vzgojiti v narcisa, ne gre početi naslednjega:
- 1. Ste otroku čustveno nedostopni
"To ne pomeni, da bi morali starši skrbeti za otroka vse ure v dnevu – otroci potrebujejo tudi čas, da se igrajo in sami raziskujejo – a ko ste z njimi, bodite res prisotni. Starši morajo biti danes bolj čuječni kot kadarkoli prej. Naša življenja so bolj obremenjena in tudi motenj je veliko, zato se morate zavestno odločiti, da boste otroku kljub temu na voljo."
- 2. Kupite jim tablico, ali pametni telefon, ko so stari eno leto
- 3. Pripravite jih do tega, da bodo svet občutili kot nevaren kraj
- 4. Zanikate njihova čustva
- 5. Namesto njih rešujte njihove težave
- 6. V njihovi prisotnosti se vedete upravičeno
- 7. Nikoli jim ne dovolite, da bi bili razočarani
- 8. Hvalite njihove površinske lastnosti
- 9. Razvijate zunanje vrednotne sisteme in materializem
- 10. Svojega otroka žalite in kritizirajte
- 11. Otroka izpostavljate nevarnostim
Vas je zaskrbelo, ker ste tekom vzgoje svojega otroka storili kaj od naštetega? Predvsem nikar ne prehitevajte z zaključki, svari dr. Ramani.
"Skoraj vsi mladostniki se v nekem obdobju vedejo toksično, prezirljivo in zavračajo svoje starše – morda jezikajo, se vedejo upravičeno, izrečejo stvari, ki vas prizadenejo, so dobesedno brez empatije in vas ves čas kritizirajo in prezirajo. Morda gre samo za mladostniško prakso ’sranja v gnezdo’ (proces individualizacije, pri katerem otroci naredijo odnos starš-otrok tako neprijeten, da jim je lažje zapustiti gnezdo). S tem se večinoma nima smisla ukvarjati. Starši morajo najprej s stisnjenimi zobmi nekako preživeti do otrokovih zgodnjih dvajsetih, preden lahko otroke označijo kot toksične ali narcistične."
Sodeč po študijah otrok s prehodom v odraslost in sprejemanjem odraslih odgovornosti pogosto preraste narcistični osebnostni stil, kar je tudi razlog, zakaj diagnoze narcizma ne postavljajo pred odraslostjo. Šele, ko težavni in kruti mladostniki obtičijo in postanejo toksični in narcistični odrasli, postane precej manj verjetno, da bodo prerasli to fazo. "In takrat je morda pravi čas, da vas začne skrbeti," je jasna dr. Ramani.
V znanje in ravnanje
Na zaključnih straneh knjige ’Sploh veste, kdo sem jaz’ dr. Ramani naniza strategije, ki blažijo ost odnosa z narcisi, ki so tako ali drugače postali del našega življenja.
Na tem mestu med drugim svetuje, naj se ne spuščamo na njihov nivo, se oklenemo svoje resničnosti, počnemo stvari, ki jih imamo radi, se povežemo z drugimi ljudmi, prakticiramo ljubezen do sebe in ne jemljemo stvari preveč osebno (kar je včasih težko storiti). Hkrati pa je povsem jasna tudi glede tega, da se proti vsemu enostavno ne moremo boriti.
"Noben posameznik, ali, odkrito rečeno, niti relativno dobra organizirana skupina, ne more preprečiti obstoječe strukture narcistične sveta. Slabi fantje zmagujejo, toda to še ne pomeni, da je vse izgubljeno. Veliko ljudi je prepričanih, da moraj takrat, ko se spopadejo z nekom, ki uporablja umazane trike, to početi tudi sami. In ker toksični vzorci antagonizma, brezobzirnosti, ustrahovanja, napadalnega jezika in družbenega narcizma preplavljajo svet, se zlahka zgodi, da bo tudi njih povleklo v to psihološko močvirje," piše, a nadaljuje.
"Ena najboljših stvari, kar jih lahko naredimo, pa je, da to presežemo. Ne spuščajte se v blato. Pustite toksične ljudi v njihovem naravnem habitatu – močvirju upravičenosti, prezirljivosti in površinskosti. V tem preprosto ne sodelujte. Potem pa moramo vsi skupaj narediti še korak dlje – poskrbeti moramo, da bomo vsaj v naši okolici delali dobro. To lahko pomeni vzgajanje empatičnih otrok, da smo prijaznejši drug do drugega, da smo vljudni, kjerkoli že smo, da ne iščemo prepirov in da poskušamo razumeti tudi perspektivo drugih ljudi. To pomeni tudi početi stvari, ki imajo za nas globlji pomen, namesto da bi se samo zgolj gnali za najlepšim avtomobilom, največjo hišo in najdražjo torbico. To tudi pomeni, da začnemo živeti avtentično življenje, ne samo takšnega, ki ga lahko objavimo na Instagramu."
S temi besedami priznana klinična psihologinja in YouTuberka dejansko pozove k ’skrbi za svoj vrtiček’. Za to, kar lahko sami storite, da je svet okoli vas vsaj nekoliko prijaznejši. Več kot bo takšnih vrtičkov, prej se bo zgodilo, da se bodo ti začeli povezovati v nekaj večjega in dobrega. V prostor, ki bi lahko postal zatočišče pred toksičnimi ljudmi tega sveta, je jasna dr. Ramani.
- Za več branja na dano temo: ’Sploh veste, kdo sem jaz’ – Dr. Ramani S. Durvasula